Preberite, kako bi reorganizirali mrežo nujne medicinske pomoči po Sloveniji
V delovni skupini ministrstva za zdravje so pripravili predlog reorganizacije mreže nujne medicinske pomoči (NMP). Po predlogu bi med drugim na terenske intervencije zdravniki prihajali le iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci pa tudi iz drugih zdravstvenih domov. Na ministrstvu poudarjajo, da je reorganizacija še v fazi usklajevanja.
Primarni nivo zdravstva je ob kadrovskih težavah in vse večjih zahtevah bolnikov v vse večjih težavah, ob tem pa tudi mreža NMP. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je tako že pred časom napovedal ločitev izvajanja NMP od družinske medicine. Zaradi preoblikovanja mreže NMP so na ministrstvu ustanovili delovno skupino, ki ji predseduje predstojnik mariborskega urgentnega centra Gregor Prosen. Če bodo našli konsenz, nameravajo sistemske rešitve uveljaviti prihodnjo pomlad.
Kot smo že poročali, je delovna skupina predlog celostne prenove sistema NMP v Sloveniji že oblikovala in ga v začetku novembra poslala Bešiču Loredanu. Gre za elaborat analize stanja in predlogov potrebnih ukrepov, 25. novembra je nato na ministrstvu za zdravje potekala predstavitev predloga.
Zdravstveni domovi, ki ne bi postali sateliti, po predlogu med 20. in 7. uro ter za vikende in praznike brez dežurne ambulante
V delovni skupini ugotavljajo, da je trenutna mreža NMP zaradi pomanjkanja družinskih in urgentnih zdravnikov nevzdržna, prav tako so izbrani osebni zdravniki ob delu v družinskih ambulantah pogosto razpisani tudi za urgentno ambulanto in morebitne intervencije na terenu. Predlog bi takšno sočasno delo družinskih zdravnikov na več deloviščih hkrati ukinil.
Po predlogu reorganizacije bi bile v vseh zdravstvenih domovih ob delavnikih od 7. do 20. ure organizirane akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante. Ob urgentnih primerih znotraj zdravstvenega doma bi nujno zdravniško pomoč posamezniku nudila medicinska sestra in zdravnik iz te ambulante vse do prihoda reševalnega vozila.
V urgentnih in satelitskih urgentnih centrih bi takšne ambulante delovale neprekinjeno, torej tudi ponoči in ob koncih tedna. Zdajšnje dežurne ambulante bi bile v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali sateliti, ponoči torej ukinjene. Povedano drugače, posameznik iz kraja, kjer zdravstveni dom ne bi postal satelit, bi moral od 20. do 7. ure v primeru potrebe po obisku dežurne ambulante obiskati satelitski urgentni center ali urgentni center v drugem kraju.
Zdravniki, ki delajo kot izbrani družinski zdravniki, bi morali po predlogu skupine pomagati tako v sistemu NMP v satelitskih urgentnih centrih kot v akutnih ambulantah zdravstvenih domov za neodložljiva nujna stanja, podobno bi veljalo tudi za pediatre.
Zdravniki na intervencije iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci tudi iz drugih ZD v mreži NMP
Delovna skupina ugotavlja tudi, da je pravilnik o službi NMP, ki je v veljavo stopil leta 2015, vzpostavil zahtevo po dodatnih usposabljanjih za nudenje nujne medicinske pomoči zunaj bolnišnic in s tem reševalcem podelil dodatne kompetence za samostojno delo. »To je omogočilo, da se lahko zdravnik loči od ekipe reševalcev, ki lahko določeno vrsto intervencij izvajajo samostojno, določeno pa v sodelovanju z zdravnikom, ki za prihod na kraj dogodka uporablja svoje, ločeno prevozno sredstvo,« navajajo v elaboratu. Po predlogu bi intervencije na terenu opravljale ločene ekipe – zdravniki v vozilih urgentnih zdravnikov in reševalci v ekipi nujnih reševalnih vozil oziroma rešilcev.
Skupina predvideva, da bi bila reševalna vozila sestavljena iz reševalca in diplomiranega zdravstvenika. Zdravnike v vozilih urgentnih zdravnikov bi prav tako spremljali diplomirani zdravstveniki.
V kraju, kjer zdravstveni dom ne bi postal satelitski urgentni center, bi se na intervencijo odpravilo reševalno vozilo, v primeru potrebe po zdravniku pa bi se ta pripeljal iz urgentnega ali satelitskega urgentnega centra.
Kriteriji za vključitev med satelitske urgentne centre bi se sčasoma zaostrili
Skupina sprva predlaga nižje kriterije za vključitev zdravstvenega doma med satelitske urgentne centre. Po letu ali dveh pa bi moral biti zdravstveni dom, da bi postal satelit, od drugega urgentnega ali satelitskega urgentnega centra oddaljen vsaj 40 minut ali pokrivati območje z vsaj 45.000 prebivalci ali vsaj 24.000 prebivalci na območju 400 kvadratnih kilometrov.
Še kasneje pa bi se vse mobilne enote NMP, helikopterska nujna medicinska pomoč in dispečerska služba zdravstva vključile v svojo organizacijsko enoto, predlaga skupina. Ob tem so pripravili tudi načrt vključevanja izvajalcev NMP v dispečersko službo zdravstva, ki predvideva sedem faz, kar bo s sabo prineslo nove izzive.
V nekaterih občinah nasprotovanje predlogu
Predlogu nasprotujejo v Kamniku, kjer napovedujejo uporabo vseh pravnih sredstev. Čeprav predlog uvodoma omenja ločevanje družinske medicine od nujne medicinske pomoči, v predlaganih rešitvah o tem ni ne duha ne sluha, je za STA poudaril direktor Zdravstvenega doma (ZD) Kamnik Sašo Rebolj. Predlog bi kamniško urgentno ambulanto ukinil v celoti, nadomestila pa naj bi jo akutna ambulanta za nujne in neodložljive primere.
Reševalna vozila z reševalci bi bila sicer v kamniškem ZD, kjer so doslej letos opravili slabih 1500 intervencij, po predlogu na voljo nepretrgoma, zdravniki pa bi se na intervencije vozili iz predvidenega satelitskega urgentnega centra v ZD Domžale. »Reševalci so nepogrešljiv del ekipe, ampak nimajo pa denimo pravic za dajanje zdravil,« je ob tem poudaril Rebolj. »Imamo občutek, da bi se prezasedeni urgentni centri radi polastili našega kadra s tem, da bi se periferne urgence zaprle, kar se mi ne zdi sprejemljivo,« je dodal.Kritičen je do dejstva, da se je dokument pisalo v tajnosti in da skupina v elaboratu ni obrazložila, zakaj je predlog boljši za ljudi. Od ministrstva zdaj pričakuje pojasnila.
Tudi ZD Slovenske Konjice, kot je razvidno iz predloga, ne bi postal satelitski urgentni center. Čeprav sicer podpira prizadevanja za ureditev sistema NMP, direktor ZD Dejan Verhovšek za zdaj še neuradnega predloga ne podpira.
So pa za vključitev med satelitske urgentne centre po predlogu predvideni v Kočevju, kjer so v tamkajšnjem zdravstvenem domu v prenovo objekta, da bi ustrezal zahtevam, vložili več kot 2,5 milijona evrov. Pripravljena je tudi oprema, zaposleni pa ustrezno usposobljeni, je povedal direktor ZD Kočevje Gregor Košir. Ob tem poudarja, da zdravstveni dom pokriva 650 kvadratnih kilometrov veliko območje, zato bi si želel, da se postavijo standardi in normativi, ki bodo omogočali zagon satelitskega urgentnega centra. Trenutno jim namreč čez dan pripadata ekipi za dve reševalni vozili, ponoči pa le za eno, kar ocenjuje za problem. Če bi se moralo ponoči reševalno vozilo zapeljati denimo v Osilnico in kritično bolnega nato odpeljati na zdravljenje v Ljubljano, reševalnega vozila štiri ure ne bi bilo na voljo.
