Prebilič brez dlake na jeziku o Romih: Za vse obstajajo rdeče linije, preko katerih se ne sme

Kočevska regija se že dolgo sooča z izzivi na področju sobivanja med romskim in neromskim prebivalstvom. Po odhodu dolgoletnega župana Kočevja Vladimirja Prebiliča v Bruselj se zdi, da so problemi ušli izpod nadzora. Je šlo v primeru nedavnega napada na policiste za nenadno eskalacijo, ki je presenetila lokalno skupnost, ali pa so težave le stopnjevale, dokler niso dosegle trenutnega vrelišča?

Z novopečenim evroposlancem smo se pogovarjali o tem, kako je kot župan pristopil k reševanju romske problematike, zakaj meni, da je stanje sedaj tako kritično, in kaj bi morali po njegovem mnenju storiti pristojni organi, da bi se situacija izboljšala.

Zdi se, da v času vašega županovanja ni bilo toliko govora o romski problematiki, po vašem odhodu v Bruselj pa so očitno zadeve ušle izpod nadzora. Čemu to pripisujete?

Pravzaprav je moje vodenje občine zaznamovalo vsakodnevno reševanje vseh izzivov sobivanja med romskim in neromskim delom prebivalstva. Nenehno smo opozarjali Vlado RS na neizvajanje zakonov, kar je poglabljalo razumevanje neenakosti pred zakonom v Republiki Sloveniji. (Ne)obiskovanje šol romskih otrok, izjemno visoka nezaposlenost Romov (več kot 80 %), izstopanje romskih otrok iz osnovnošolskega sistema brez dokončanja osnovne šole, nepreverjanje izvora premoženja številnih Romov, konstantno motenje javnega reda in miru, črne gradnje na lokacijah, kjer nikakor ne more in smejo stati objekti, in kriminalna dejanja so bile in ostajajo teme, kjer lokalne skupnosti nimamo pristojnosti izvajanja politik. Vse to so bili razlogi, da sem že leta 2019 spodbudil vse župane JV Slovenije k sodelovanju, saj delimo iste izzive.

Leta 2020 je takratna vlada oblikovala koordinacijo (pod vodstvom Antona Olaja, državnega sekretarja na MNZ), s katero smo želeli doseči spremembe pri omenjenih izzivih. Žal neuspešno. Zato smo se župani sami odločili pripraviti zakonske spremembe, ki bi po našem prepričanju vseeno pomenile spremembo in spodbudo k hitrejši integraciji Romov ter manj motečemu sobivanju, a jih je DZ zavrnil s pojasnilom, da bosta vlada in DZ (zato obstoji celo sklep) do konca leta 2023 pripravila boljše predloge, ki bodo naslovili iste vsebine, kot smo jih izpostavili župani. Žal do realizacije ni prišlo.

Zakaj eskalacija sedaj? Menim, da je bistven razlog v vladnem neizvajanju obstoječih zakonov in vse bolj se zdi, da omejitev in sankcij v primeru neizpolnjevanja državljanskih obveznosti in dolžnosti ni. Poletni meseci, ko je tudi sicer porast različnih prekrškov in kriminalnih dejanj, pa k temu še izdatno pripomorejo. Sistematično zavračanje naporov lokalnih skupnosti s strani države tovrstnemu razvoju dogodkov daje še dodaten pospešek.

Kako ste se vi kot župan vsakodnevno spopadali z romsko problematiko?

Z Romi smo poskušali na različne načine doseči dogovore, s katerimi bi se stanje izboljšalo. Kar moram poudariti, je, da lokalne skupnosti nimamo pristojnosti nikakršnih sankcij (!), pregona ali drugačnega omejevanja pravic občank in občanov. A kljub temu se lahko pohvalim, da smo v času mojega vodenja občine za 80 % znižali dolgove Romov do gospodarskih javnih služb v občini Kočevje (odvoz smeti, oskrba s pitno vodo, plačevanje najemnin stanovanj ali zemljišč v lasti občine); preko intenzivnega izvajanja predšolskega programa (vrtec) sledimo načelom zgodnje integracije; na vseh šolah imamo že leta zaposlene romske pomočnice in pomočnike; preko javnih v občinskih javnih zavodih del ponujamo zaposlitev vsem Romom.

Žal na področju kriminala mladoletnih ni napredka. Sam ocenjujem, da dokler bo obstajala amnestija na bagatelno krajo (do 100 evrov se storilca niti ne preganja), bodo problemi naraščali. Tu pogrešamo pregon prekrškov in kriminala, prenehanje pogojnih obsodb za iste storilce in ustrezno kaznovanje. Takšno stanje ljudi ljudem pošilja sporočilo, da da enakosti pred zakonom ni, kar jih upravičeno moti in jezi.

Se vam zdi, da se je število kaznivih dejanj, zagrešenih s strani Romov, v zadnjem času povečalo?

Število kaznivih dejanj se povečuje, pri čemer moram opozoriti na to, da popis ni realen. Povzročitelji kaznivih dejanj namreč čedalje bolj ustrahujejo oškodovance, zato ti storilcev ne prijavljajo. Vse skupaj gre še dlje: tudi ko/če je nekdo na koncu le pred sodnikom, se oškodovanci težko izpostavijo, saj so deležni groženj in ustrahovanj; izrečene kazni kršiteljem pa so izjemno blage. V številnih primerih pa do pregona sploh ne pride, zato oškodovanci v sistem preprosto ne verjamejo več. To je izjemno nevarno stanje, saj se v vse bolj številnih primerih zdi, da ljudje razmišljajo o samoorganiziranju na področju lastne varnosti.

Kako bi se po vašem mnenju morali odzvati pristojni, vlada, policija, pravosodni organi?

Prvi korak, ki ga vsi v JV Sloveniji, pa tudi v državi na sploh pričakujemo, je epilog napada na policiste. Če v tem primeru, ko je mogoče identificirati vse storilce, ne bodo sledile jasne in ostre sankcije, potem bo brezup vseh še bistveno večji. Ugled policije je v naši regiji že zelo močno načet, saj imajo policisti ničkolikokrat omejene pristojnosti, manjka policistk in policistov in najpomembneje: pravosodje v drugem koraku ne stori, kar bi bilo nujno – zagotovi pregon kaznivega dejanja in ustrezno kaznovanje kršiteljev.

Trenutno je treba vsem poslati jasno sporočilo, da za vse obstajajo rdeče linije, preko katerih se ne sme. Če se teh ne spoštuje, pa morajo biti posledice. Res upam, da bo Vlada Republike Slovenije razumela končno težave in stiske naših občank in občanov, ki se čutijo drugorazredne; ki nikakor niso nestrpni, si pa zaslužijo mirno, varno in dostojno življenje. Vsi imajo eno samo in povsem preprosto željo: povsem enakopravno obravnavo in spoštovanje zakonov in reda v naši državi, tudi v JV Sloveniji.