Prebivalci tega ljubljanskega naselja so že od nekdaj brez pitne vode
Zaradi pomanjkanja čiste pitne vode in neustreznih sanitarij ter higiene vsak dan na svetu umre 1000 otrok, mlajših od pet let. Tako pravijo podatki za območja, kjer se borijo s sušo, a tudi v naši državi, kjer je pravica do pitne vode zapisana v ustavi, še vedno nimajo vsi dostopa do pitne vode. Tako se okoli 40 prebivalcev naselja Volavlje, ki spada pod občino Ljubljana, z vodo preskrbuje na dva načina, ali zbirajo deževnico ali pa jim jo s cisternami pripeljejo gasilci. Gre za hiše, ki niso del strnjenega naselja, temveč so razpršene.
Vpogled v zgodovino pokaže, da so na težave z vodo opozarjali že leta 1980, ko je bil spisan prvi članek na to temo, lastniki hiš z gradbenimi dovoljenji in plačanimi komunalnimi prispevki že od leta 1999 na občino Ljubljana naslavljajo prošnje za napeljavo vodovoda oziroma priključkov do njihovih hiš, a očitno zaman.
Kot nam potrdijo nekateri prebivalci, so bile njihove zahteve na seji občine večkrat obravnavane, leta 2011 so bili narejeni načrti za sekundarni vod, v letu 2014 naj bi bil denar v proračunu občine prvič zagotovljen, tri leta pozneje je bila podana vloga za gradbeno dovoljenje, 2019 naj bi bila znova na voljo sredstva. Pa vendar, kot nam zaupa eden od sogovornikov, »kljub gradbenemu dovoljenju se dela niso izvedla, čeprav strošek ne bi bil velik, kjer je glavni vod za vodo v bližini naselja«.
Oglasil se je Janković
Še več, župan Ljubljane Zoran Janković jim je na sestanku v pisarni občine dejal, da »v tem mandatu ne bo vode, uporabljate deževnico«. »Vsi imamo hiše z gradbenimi dovoljenji, plačane imamo tudi komunalne prispevke, pa vendar nimamo vode. To nam vozijo gasilci, povprečen račun za dostavo potrebne količine vode za približno en mesec pa nas stane okoli 180 evrov,« pojasnjuje sogovornik.
»Jaz sem v pogovoru na občini omenil, da bi si krajani sami na svoje stroške potegnili vodo z obstoječe vrtine, če bi oni poskrbeli za filtre, vendar ni bilo posluha,« pojasnjuje in dodaja, da se v naselju počutijo kot drugorazredni državljani. »Območja razpršene poselitve nikakor niso pozabljena območja in državljani ne drugorazredni,« pa odgovarjajo na občini.
Najboljša kmetijska zemljišča
»Vprašanje se nanaša na območje razpršene poselitve na vzhodnem območju Mestne občine Ljubljane. Prebivalci, ki živijo na območju nestrjenih poselitev, so seznanjeni z razlogi za razlike v komunalni opremljenosti zemljišč glede na razmere v strnjenih naseljih, ne glede na to, ali živijo na omenjenih območjih kot potomci prebivalcev, ki so se naselili na ta območja še pred določitvijo zazidljivosti zemljišč, ali so se nedavno priselili kot novodobni kupci nepremičnin,« pojasnjujejo v Javnem podjetju Voka Snaga.
Območja, kjer imajo prebivalci, ki izražajo nezadovoljstvo nad ureditvijo preskrbe s pitno vodo, glavnino nepremičnin, so v odloku o občinskem prostorskem načrtu uvrščena v območja najboljših kmetijskih zemljišč, zato za stanovanjske objekte obveznost priključevanja na komunalno infrastrukturo ne velja. Formalno tudi niso uvrščena v območja poselitev, še dodajajo.
»Razlogi za razmere, ki povzročajo nezadovoljstvo občanov, so drugje. Razumemo, da so nezadovoljni, želimo pa ravnati po dogovorjenih pravilih, saj odstopanje od tega povzroča še večje nezadovoljstvo. Sklicevanje na ustavno pravico do pitne vode v teh primerih ni prava pot, saj pitne vode nihče nikomur ne odreka,« so še zapisali v Voki.
Prebivalci so predlagali tudi, da bi po ureditvi sekundarnega voda asfaltirali makadamske poti do njihovih hiš, a na občini pravijo, da »asfaltiranje ceste kratkoročno ni predvideno«.
