Pred 60 leti sta se vzela na skrivaj
Amalija in Franc Novak praznujeta 60 let poroke. Vitalnemu paru doma ni nikoli dolgčas.
Odpri galerijo
Ob biserni poroki v Apačah FOTO: Ludvik Kramberger
Amalija in Franc Novak iz Apač sta se vzela 30. decembra 1959 in tudi šestdeset let pozneje sta biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica, sta se cerkveno ponoči poročila v tajnosti.
Tokrat sta jubilej praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Namenil jima je veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo. Kot je dejal, sta zakonca ves čas, kar je v župniji, njegova desna roka pri urejanju cerkve in okolice. Franc mu je bil v veliko pomoč tudi pri obnovi cerkve in prostorov ob župnišču. V času obnove, leta 2002, je bil tudi član gradbenega odbora za obnovo zunanjosti zgradbe. Tedaj je bil vsak dan na gradbišču in je prijel za vsako delo.
Amalija se je kot učiteljica najprej zaposlila na šoli pri Gradu na Goričkem, od koder je odšla na tišinsko šolo, pozneje pa v Apače. Zadnjih enajst let pred upokojitvijo je bila vodja podružnice Ljubljanske banke v Apačah. Franc je imel težko mladost, saj mu je, ko je imel dve leti, umrla mama, pri 10 letih pa oče. Vseeno se je izučil za sedlarja in tapetnika. Kot tapetnik je bil največ časa zaposlen v podjetju Lina Apače, kjer se je upokojil. Zakonca sta si v Apačah zgradila hišo. Kot sta povedala, so jima pri gradnji veliko pomagali Amalijini starši.
V zakonu se jima je rodil sin Feri, ki si je z ženo Marto ustvaril družino in živi v Radencih. Družina ju redno obiskuje. V veliko veselje sta jima vnuk Marko in vnukinja Mateja.
Kot zanimivost kaže omeniti njuno zgodbo o tem, kako je potekala cerkvena poroka pred 60 leti. Tedaj je veljalo pravilo, da učitelji ne smejo obiskovati cerkvenih obredov. Ker sta bila oba krščanskih staršev in vzgojena v krščanski veri, sta se odločila, da se bosta poročila tudi cerkveno. Ob 10. uri sta se poročila civilno, ob 20. uri pa še v cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti. Obred je potekal z dvema pričama v temni cerkvi, ki sta jo razsvetljevali le dve sveči.
Tudi v zrelih letih imata veliko aktivnosti in jima nikoli ni dolgčas. Amalija, ki je bila kar dva mandata članica občinskega sveta tedanje skupne občine Gornja Radgona, se posveča gospodinjstvu, Franc pa skrbi za okolico hiše. V veliko veselje mu je delo v sadno-zelenjavnem vrtu. Amalija se poleti veliko posveča rožam, ki krasijo njun dom.
Tokrat sta jubilej praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Namenil jima je veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo. Kot je dejal, sta zakonca ves čas, kar je v župniji, njegova desna roka pri urejanju cerkve in okolice. Franc mu je bil v veliko pomoč tudi pri obnovi cerkve in prostorov ob župnišču. V času obnove, leta 2002, je bil tudi član gradbenega odbora za obnovo zunanjosti zgradbe. Tedaj je bil vsak dan na gradbišču in je prijel za vsako delo.
Amalija se je kot učiteljica najprej zaposlila na šoli pri Gradu na Goričkem, od koder je odšla na tišinsko šolo, pozneje pa v Apače. Zadnjih enajst let pred upokojitvijo je bila vodja podružnice Ljubljanske banke v Apačah. Franc je imel težko mladost, saj mu je, ko je imel dve leti, umrla mama, pri 10 letih pa oče. Vseeno se je izučil za sedlarja in tapetnika. Kot tapetnik je bil največ časa zaposlen v podjetju Lina Apače, kjer se je upokojil. Zakonca sta si v Apačah zgradila hišo. Kot sta povedala, so jima pri gradnji veliko pomagali Amalijini starši.
V zakonu se jima je rodil sin Feri, ki si je z ženo Marto ustvaril družino in živi v Radencih. Družina ju redno obiskuje. V veliko veselje sta jima vnuk Marko in vnukinja Mateja.
Kot zanimivost kaže omeniti njuno zgodbo o tem, kako je potekala cerkvena poroka pred 60 leti. Tedaj je veljalo pravilo, da učitelji ne smejo obiskovati cerkvenih obredov. Ker sta bila oba krščanskih staršev in vzgojena v krščanski veri, sta se odločila, da se bosta poročila tudi cerkveno. Ob 10. uri sta se poročila civilno, ob 20. uri pa še v cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti. Obred je potekal z dvema pričama v temni cerkvi, ki sta jo razsvetljevali le dve sveči.
V veliko veselje sta jima vnuk Marko in vnukinja Mateja.
Tudi v zrelih letih imata veliko aktivnosti in jima nikoli ni dolgčas. Amalija, ki je bila kar dva mandata članica občinskega sveta tedanje skupne občine Gornja Radgona, se posveča gospodinjstvu, Franc pa skrbi za okolico hiše. V veliko veselje mu je delo v sadno-zelenjavnem vrtu. Amalija se poleti veliko posveča rožam, ki krasijo njun dom.
