Pred grobovi prižigali smolejoke
V Veržeju na desnem bregu reke Mure, tam, kjer stoji znameniti Babičev mlin, dan spomina na mrtve oziroma vse svete zaznamujejo na prav poseben način, ki ga menda drugod po Sloveniji ne poznajo. Po trditvah najstarejših domačinov traja že vsaj eno stoletje in tudi letos niso pozabili na tradicijo.
Prvega novembra zvečer so Veržejci na pokopališče prinesli tako imenovane smolejoke in jih prižgali pred grobovi pokojnih svojcev. Smolejoki so trske lesa z veliko smole, kot so denimo smreke in borovci. Namazane še z lojem počasi dogorevajo pred grobovi. Zgodbe, zakaj Veržejci to počnejo in kako se je običaj začel, pa so različne.
Nekoč naj bi uporabljali križe slabo vzdrževanih ali zapuščenih grobov na pokopališču.
Nekateri pravijo, da so nekoč mladi fantje prvega novembra za smolejoke uporabili križe slabo vzdrževanih ali zapuščenih grobov na pokopališču. Po ustnem izročilu, ki ga je potrdila tudi Veržejka Vera Zadravec, sega običaj v 19. stoletje, ko so cerkveni pevci za vse svete zvečer peli pri glavnem križu na pokopališču, razpelu. Ker je bila tema, so mladi fantje kurili trske, da so pevci videli note, če so jih imeli.
Med starejšimi Veržejci jih nekaj celo meni, da je prižiganje smolejokov staro več kot 200 let. Kakor koli, dejstvo je, da zanimiva tradicija kurjenja paličic že dolgo prehaja iz roda v rod, nam je potrdil Jožef Osterc, ki mu je o tem pripovedoval tudi pradedek, ki je živel na prelomu v 20. stoletje. Skoraj vsi Veržejci in Veržejke pa se strinjajo, da gre za edinstven običaj v Sloveniji.
»Kurjenje smolejokov je lepa tradicija, če se le upošteva nekaj osnovnih načel. To pa so naslednja: kar prineseš, tudi odneseš, kuri se samo pred grobovi svojcev, ob prižiganju so vedno zraven odgovorni odrasli, ki otroke učijo varnega ravnanja z ognjem. Loj se sme jemati samo od sveč, ki ste si jih prinesli. Ne uničuješ in ne skruniš podobe pokopališča. Na tak način za teboj ostane le črna lisa od pepela, ki jo prvi dež spere s kamenčkov, ostanejo pa nepozabni spomini v otroških glavah,« so zapisali v Utripu marijanišča in župnije Veržej.
