Pred slano rastlino dobro zalijemo
Slana se pogosto pojavi pri jutranjem ohlajanju, predvsem v zgodnji pomladi in jeseni, ko rastline še niso popolnoma pripravljene na mraz. Za mnoge rastline je tveganje, saj lahko povzroči trajno škodo. Najbolj so občutljivi zeleni deli rastlin, kot so listi in cvetovi, ki vsebujejo veliko vode. Ko je slana, voda v teh delih rastlinskega tkiva zamrzne in povzroči poškodbe celičnih struktur.
Celične stene rastlin, ki so poškodovane zaradi zamrzovanja, ne morejo več pravilno opravljati svojih nalog, to pa vodi v oslabelost rastline, povzroči venenje, porjavitev in celo odmiranje rastlinskih tkiv. Ogrožene so zlasti občutljive vrste, kot so enoletnice, cvetlice, zelene rastline v lončkih in nekateri mladi poganjki dreves. Rastline, ki so v obdobju aktivne rasti, so za poškodbe po slani še posebno dovzetne.
V objemu megle
V zadnjih dneh smo bili v notranjosti Slovenije v objemu megle. Vremenska napoved se je pogosto glasila: »Danes bo v višjih legah in na Primorskem jasno, drugod se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost, ki bo segala do nadmorske višine okoli 700 metrov. Čez dan se bo nizka oblačnost ponekod trgala.« Megla je pojav, pri katerem se v zraku tvorijo drobne kapljice vode ali ledeni kristali, ki nastanejo zaradi kondenzacije vodne pare, ki se nahaja blizu tal. Ko se zrak ohladi do točke, kjer ne more več zadržati vse vlage v obliki vodne pare, začne kondenzirati in nastanejo drobne kapljice vode. Te so tako majhne, da ostanejo razpršene v zraku in povzročijo zmanjšano vidljivost, saj se svetloba, ki prehaja skozi meglo, prav tako razprši. Megla je v bistvu gosto zasičen zrak z vlago, poln majhnih vodnih kapljic. Pogosto se pojavi na območjih z visoko vlažnostjo, kot so reke, jezera, morje ali doline, kjer so temperature ponoči ali zjutraj dovolj nizke, da povzročijo kondenzacijo. Pojavi se predvsem v hladnejših mesecih, ko se zrak ponoči hitro ohladi in zadrži manj vlage. Zjutraj, ko se zrak spet ogreje, megla počasi izginja.
Neutrjene rastline
Tudi rastline, ki so sicer odporne proti mrazu, lahko utrpijo poškodbe, sploh če slana pride nenadoma in ob nepričakovanem času. Nekatere so razvile naravne mehanizme za obvladovanje nizkih temperatur. Tiste, ki so vajene hladnejših podnebij, pogosto proizvedejo posebne zaščitne snovi, ki preprečijo zamrzovanje notranjih tekočin, vendar pa to ni vedno dovolj, še posebno pri neutrjenih rastlinah.
Rastline v stanju mirovanja, kot so mnoge trave, grmičevje in drevesa, so bolj odporne, saj se tedaj njihova rastna aktivnost upočasni in ne potrebujejo več veliko vode, to pa zmanjša tveganje za poškodbe zaradi slane. Mladi poganjki in spomladanske cvetlice so pogosto ogroženi, saj se lahko po hladnih nočeh v jutranjem soncu hitro ogrejejo in postanejo ranljivejši za slano.
Še en teden jesenskega vremena
Uresničujejo se napovedi, da se bo obdobje suhega vremena, ki je trajalo dva tedna, podaljšalo še za teden dni. Vremensko mrtvilo bi se lahko po nekaterih napovedih zaključilo šele to nedeljo, ko bi lahko v Sloveniji po daljšem času končno zapadlo nekaj padavin. Le nekateri (neurje.si), pa še to precej sramežljivo, napovedujejo, da bi lahko zima od 20. novembra potrkala tudi na naša vrata.
Zaščita
Eden najučinkovitejših načinov zaščite pred slano je pokrivanje rastlin. Z uporabo tkanin, smrekovih vej ali kartona jih lahko zaščitimo pred neposredno izpostavljenostjo mrazu. Pomembno pa je, da pokrivni material ne pride v stik z rastlinami, saj bi to lahko povzročilo dodatne poškodbe. Pokrivalo mora biti torej dovolj veliko, da popolnoma prekrije rastlino, a ne pretesno, da ni onemogočeno kroženje zraka. Priporočljivo je tudi, da rastline pred prihodom slane dobro zalijemo. Vlažna tla počasneje zmrznejo, kar pomaga zaščititi korenine. Zalivanje je najbolje opraviti v poznih popoldanskih urah, ko so temperature še nekoliko višje, saj bo voda v tleh čez noč pomagala ohranjati toploto.
Tudi mulčenje je učinkovit način zaščite. S plastjo slame, lesnih sekancev ali suhega listja okoli rastlin ustvarimo zaščitni sloj, ki pomaga stabilizirati temperaturo tal in preprečuje prekomerno izhlapevanje vlage. Mulč deluje kot izolacija, kar zmanjša tudi tveganje za zmrzal korenin. Za lončnice in občutljive rastline, ki so pogosto bolj izpostavljene slani kot tiste v zemlji, je najbolje, da jih premaknemo na zaščiteno mesto, kot je veranda, terasa ali notranjost hiše.
Zelenjavo, kot so paradižnik, paprika in kumara, je priporočljivo pobrati, preden bo slana.
Če rastlin ni mogoče premakniti, jim lahko pomagamo z debelo plastjo materiala, ki omogoča prezračevanje, a jih še vedno ščiti pred mrazom. Zelenjavo, kot so paradižnik, paprika in kumara, je priporočljivo pobrati, preden je slana, saj so ti pridelki še posebno občutljivi za nizke temperature. Odstranjevanje poškodovanih ali oslabljenih delov zmanjšuje tveganje za nadaljnje poškodbe, saj ti deli rastlin niso odporni proti nizkim temperaturam. Obrezovanje pomaga pri boljši zračni cirkulaciji okoli rastline, kar zmanjšuje možnost nastanka kondenza in nadaljnje škode zaradi slane.
Rastline moramo pred slano ustrezno zaščititi. Pokrivni material naj ne pride v stik z rastlinami. Učinkovita zaščitna metoda je tudi mulčenje.
