Pred stoletjem je strašna povodenj opustošila kraje, ki jih je prizadela tudi letos
Tako kot je dež neusmiljeno zalival naše kraje v noči na letošnji petek, 4. avgusta, je na zelo podoben način in na skoraj enakih območjih deževalo v ponedeljek, 27. septembra 1926. Nenadno narasli potoki Gradaščica, Sora in Poljanščica so napravili ogromno škodo. Vič, del Medvod in Škofja Loka so bili pod vodo. Voda je odnašala hiše, žage, gospodarska poslopja in mostove. Pretresljivi prizori in poročila o človeških žrtvah. Veliko družin brez strehe. Tako je v torek, 28. septembra 1926, na kratko o poplavah poročal Slovenec. Naslednji dan pa: »Žalostna poročila iz Polhovega Gradca in Žirov. Voda odnesla mnogo hiš in vse mostove od Žirov do Škofje Loke. Elektrarna v Žireh je silno poškodovana. Razdejanje v Poljanski dolini. Ogromna škoda v papirnici v Goričanah. Tudi Ljubljansko barje pod vodo. Vojaštvo hiti na pomoč.«
Trinajst žrtev
V Gradaščici, ki je rušila hiše, mostove in brvi, so umrli trije ljudje. Poljanska Sora je uničila 50 zgradb in zahtevala 10 življenj.
Epicenter nad Žirmi
»Strašne poplave so zadele Slovenijo letos že drugič,« je poročal Slovenec. »Kljub vsem grozotam in divjanju besneče vode zadnjih povodnji pa so sedanje poplave z ozirom na obseg poplavljenih polj in povzročeno gospodarsko škodo na mostovih, jezovih, porušenih hišah, tovarnah in polju gotovo največje. Voda je odtekala s tako naglico, da je s silo podrla pred seboj vse, kar ji je stalo nasproti. Središče nesreče je bilo zopet nad Žirmi v Žirovskem Vrhu in nad Polhovim Gradcem. Kraji, ki so že večkrat trpeli pod takimi vremenskimi nezgodami, so zopet uničeni za dalj časa. Na nesrečo pa je prišla povodenj še na jesen in pograbila s seboj že pod streho spravljene pridelke, podrla hiše in gospodarska poslopja, katerih ne bo več mogoče popraviti do zime. Prvi grozeči val je sicer odtekel v ponedeljek popoldne. Voda je v ponedeljek zvečer povsod nekoliko upadla, toda nalivi so se med grmenjem in bliskom ponavljali še celo noč in v torek čez dan. Narasle vode še vedno groze s svojim razburkanim tokom uničiti in odnesti še ono, čemur je prizanesel prvi naval vode. Potoki, ki so razliti daleč čez bregove, si zbirajo poljubno svojo pot po poljih in odnašajo s seboj rodovitno prst. Ljudje pa vsled visokega stanja vode še ne morejo začeti reševalnega dela, voda se zajeda dalje v bregove in dela čim dalje večjo škodo. Nekateri kraji še do sedaj nimajo zvez z okolico, zato vsa divjanja narasle vode niso še znana.«
Poleg Žirov, Poljanske doline, Sorškega polja in ljubljanske okolice so narasle vode tudi v kamniškem okraju in v Savinjski dolini. Savinja je ponovno preplavila bregove in opustošila dolino. Nesrečnim poplavljencem je prišla na pomoč vojska.
Gradaščica porušila jez
»Vojaške čete so bile odposlane na Vič in njega okolico ter v Polhov Gradec,« je zapisal Slovenec. »Najhujše sta gospodarili v usodni noči Glinščica in pa Gradaščica. Pod vodo je bila cela Rožna dolina in ljudje, ki so imeli opravke v mestu, niso mogli niti domov, ker je segala voda po nekaterih mestih do prsi odraščenega človeka. Došli gasilci niso mogli ničesar napraviti in so se morali omejiti samo na reševanje ljudi, predvsem žensk in pa otrok. Posebno prizadet je tako zvani Stari Vič, ki je ves poplavljen. Najbolj visoko stoji voda v Novi vasi, kjer dosega višino ponekod celo do dveh metrov. Vsaka zveza s tem okrajem je nemogoča. Voda je drla po cestah in po vrtovih kot besneč hudournik. Tudi v Trnovem in Koleziji je vdrla skoro v vse podpritlične in pritlične prostore. Nepopisni so bili prizori, ki so se odigravali v noči od ponedeljka na torek med bučanjem valov: kriki žena, otrok in mož, med obupnimi klici Na pomoč!, Pomagajte! Katastrofa je prišla tako nepričakovano in so bili udarci valov narasle pobesnele vode tako silni, da so ljudje begali kot brezumni in hiteli, da najdejo svojce, ki so se vedno bolj porazgubljali v tem nočnem šumenju in vrvenju.«
Kraji, ki so že večkrat trpeli pod takimi vremenskimi nezgodami, so zopet uničeni za dalj časa.
Gradaščica je pri izlivu v Ljubljanico porušila jez in je butnila z velikansko silo svoje naraslo vodovje v reko. Velikansko škodo je napravila voda s tem, da je vdrla v kleti in druge shrambe, kjer je uničila vse zaloge živil, ki so jih ljudje spravili z velikimi žrtvami in stroški za zimo. Na več mestih so v vodi in blatu zastali avtomobili in druga vozila, tako da so jih le z največjo težavo in požrtvovalnostjo izvlekli iz blata in vode.
Otok Kolezija
»Po nekaterih krajih je narasla voda tako visoko, da so morali ljudje pobegniti v podstrešje in od tod celo na streho, da uidejo pretečim valovom, ki so se penili in grozeče dvigali vedno višje proti streham,« je poročal Slovenec. »Gradaščica je najvišjo višino dosegla v ponedeljek zvečer, in sicer kar štiri metre nad normalo, kar so smatrali do sedaj sploh za nemožno, ker so bili uverjeni, da se mora voda, predno bi dosegla to višino, že razliti po poljih in odteči. Ponoči je začela voda sicer padati, toda le do gotove višine, kjer se drži trdovratno radi ponovnih nalivov, ki včeraj cel dan niso prenehali. Gradaščica drvi in vrvi kot neugnan veletok in ruši in podira vse, kar se zoperstavlja njenim umazanim in razbičanim valovom. Popolnoma poplavljena je Kolezija in je krog in krog obdana od vode, da izgleda kot poplavljen otok, popolnoma odrezan na vse strani od suhe zemlje. Tudi vsa Zeljarska ulica je pod vodo.«
Posebno veliko škodo je imel posestnik, vrtnar in cvetličar Bizovičar. Voda mu je porušila okoli 35 metrov močno zidane cementne ograje, spodjedla je temelje, prodrla skozi nje, zgornji pritisk je nagnil stene in vse se je porušilo. Voda je bruhnila z vso silo po vrtovih in je odnesla skoro vse nasade, da so ostale nekatere grede popolnoma gole, brez rodovitne prsti.
»Vič je od šole dalje še vedno v vodi. Pri cerkvi je stala sinoči voda še do kolen. Vsi poplavljeni kraji ob Glinščici in Gradaščici so povsod popolnoma opustošeni. Škoda je ogromna in se točno ne da ugotoviti,« je med drugim o poplavah konec septembra 1926 zapisal Slovenec.
