Pred vrati je kurilna sezona: preverite, ali vas čaka podražitev

Čeprav vremenoslovci pravijo, da toplih jesenskih dni še ni konec (temperatura se bo čez dan še povzpela prek 20 stopinj Celzija), pa nas ob večerih in jutrih že zebe. V nekaterih večstanovanjskih stavbah so se ob dogovoru etažnih lastnikom že odločili za začetek ogrevanja, po drugod pa še čakajo na »uradni« del kurilne sezone.

Kdaj se začne kurilna sezona? 

Začetek, konec in trajanje kurilne sezone določa Agencija za okolje Republike Slovenije (Arso), in sicer se kurilna sezona začne tretji dan, ko je zunanja temperatura v drugi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored nižja od 12 °C ali enaka. Konča pa se tretji dan, ko je zunanja temperatura v prvi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored višja od 12 °C ali enaka.

Trajanje sezone gretja se sicer v različnih delih Slovenije razlikuje: kurilna sezona v Ljubljani in Mariboru traja od začetka oktobra do konca maja, v Portorožu od konca oktobra do začetka maja, v Postojni pa od začetka septembra do sredine junija. Na višji nadmorski višini seveda kurilna sezona traja traja dlje: v Kranjski Gori se tako kurilna sezona lahko začne že konec julija in traja do konca junija (približno 11 mesecev), na Kredarici pa sezona gretja traja vse leto (365 dni).

Čaka nas podražitev ogrevanja

Letošnja ogrevalna sezona bo v nekaterih mestih z daljinskim sistemom na toploto ali s sistemom oskrbe z zemeljskim plinom dražja. Podražitev je že doletela prebivalce v Šaleški dolini, Ljubljani, Mariboru in Kranju, v Celju se cene ne bodo spremenile, bistvenih sprememb ne bo v Murski Soboti, pričakovane pa so na Ptuju.


 

Ljubljana

Kot so za STA pojasnili v Energetiki Ljubljana, se je v sistemu daljinskega ogrevanja, ki ga regulira Agencija za energijo, fiksni del cene toplote z avgustom zvišal za tri odstotke in variabilni del – ta se usklajuje sproti, skladno z dejanskimi spremembami cen oziroma stroškov goriva – s septembrom za 17,6 odstotka. Medtem se je podražila dobava zemeljskega plina, z avgustom se je cena plina po rednem ceniku zvišala za 11 odstotkov. »Višje cene energentov in emisijskih kuponov, ki smo jim priče smo že vse letošnje leto, vplivajo tudi na višje stroške proizvodnje toplote. Če bodo stroški goriva v prihodnjih mesecih nižji, bo sledila uskladitev variabilnega dela cene navzdol,« so pojasnili.

Sistem daljinskega ogrevanja v Ljubljani oskrbuje okoli 64.700 uporabnikov, od tega 59.000 gospodinjskih in 5.700 poslovnih uporabnikov, na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, ki ga upravljajo in je prav tako regulirano, pa je priključenih okoli 64.000 uporabnikov, od tega 61.000 gospodinjskih in 3.000 poslovnih uporabnikov.

Dobavo zemeljskega plina v Energetiki Ljubljani sicer zagotavljajo približno 44.000 odjemalcem, za katere se je avgusta cena zvišala. »Nabavna cena zemeljskega plina se je v zadnjem obdobju zvišala za več kot 100 odstotkov, obenem pa smo že dlje časa priče tudi vedno višjim cenam emisijskih kuponov,« so pojasnili vzrok podražitve. Ob tem so dodali, da je trenutna cena enaka ceni, kot je veljala pred zadnjim znižanjem v času epidemije covida 19.

Maribor

Višje so tudi cene v Mariboru. Zaradi spremembe parametrov vhodnih elementov strukture cene so v Energetiki Maribor s septembrom zvišali prodajno ceno variabilnega dela toplote gospodinjskega odjema z 78,2 evra na skoraj 82 evrov za MWh, kar je skoraj petodstotni dvig. Kot napovedujejo, bodo cene tudi v prihodnje odvisne od gibanja cen vhodnih energentov.

Energetika Maribor, ki trenutno ogreva 13.225 gospodinjstev in približno 370 ostalih odjemalcev, ob tem napoveduje, da je mogoče pričakovati dvig cen ogrevanja v sistemu daljinskega ogrevanja. Kot je za STA pojasnil komercialist v tem javnem podjetju Rok Sebo, cene zemeljskega plina, ki je še vedno njihov glavni proizvodni vir toplotne energije, na trgu v zadnjih mesecih nenadzorovano rastejo, oktobra in novembra pa je po njegovem pričakovati dodaten dvig cene omenjenega energenta.

Kranj

Zvišali so jih tudi v Kranju. Kot so za STA pojasnili v Domplanu, je bila cena zemeljskega plina v lanski ogrevalni sezoni na zgodovinsko nizki ravni, zato so bili tudi stroški ogrevanja med najnižjimi v zadnjih letih. Letos se je cena zemeljskega plina na borzah močno dvignila, kar ima vpliv tudi na spremembo stroškov ogrevanja.

»Stroški ogrevanja so se zaradi dviga cene zemeljskega plina v povprečju zvišali za 20 odstotkov, kljub temu pa letošnji stroški ogrevanja bistveno ne odstopajo preteklih sezon,« je povedal projektni vodja za področje marketinga v Domplanu Matjaž Frelih in dodal, da sprememb stroškov ogrevanja zaradi že zakupljenih količin zemeljskega plina ne načrtujejo pred 1. julijem 2022.

Ptuj

Cene se bodo zvišale tudi na Ptuju, kjer Javne službe Ptuj trenutno daljinsko ogrevanje omogočajo 2.126 gospodinjstvom in 21 poslovnim odjemalcem, potem ko se je letos na vročevod priključil nov stanovanjski blok z 48 gospodinjstvi. Kot so povedali za STA, je glede na precejšnje povišanje cene zemeljskega plina, ki je njihov edini energent za proizvodnjo toplote, pričakovati tudi dvig cen ogrevanja. Ker točnih podatkov trenutno še nimajo, ne želijo napovedovati, kolikšen dvig je mogoče pričakovati.

Murska Sobota

V Murski Soboti se cena ogrevanja v sistemu daljinskega ogrevanja po pojasnilih direktorja Komunale Murska Sobota Tomislava Zrinskega letos in prihodnje leto ne bo bistveno spremenila. Pravočasno so namreč sklenili pogodbe za dobavo zemeljskega plina in zakupili potrebne količine. Do konca leta 2021 bo cena variabilnega dela cene ogrevanja 52,33 evra za MWh z DDV, za povprečno stanovanje v velikosti 50 kvadratnih metrov bo tako letni strošek ogrevanja 400 evrov, je povedal za STA.

Slovenj Gradec

V Mestni občini Slovenj Gradec, kjer tamkajšnja Komunala v zadnjem obdobju obnavlja sistem daljinskega ogrevanja, za zdaj še ni znano, ali se bodo cene ogrevanja spremenile. Za STA so ob tem pojasnili, če se cene energentov in emisijskih kuponov na letni ravni ne bi spremenile, bi bila cena ogrevanja iz nove kotlarne na lesno biomaso, ki jo bodo začeli uporabljati kmalu, nižja. Z daljinskim ogrevanjem se na območju slovenjgraške občine ogreva 55 individualnih odjemalcev, 63 večstanovanjskih objektov in 69 ostalih odjemalcev, kot so vrtci, šole, telovadnice, javne ustanove, obrt in gospodarstvo.

Celje

V Mestni občini Celje bo cena daljinskega ogrevanja, predvsem zaradi Toplarne Celje, ki uspešno in cenovno učinkovito proizvaja toploto iz odpadkov od leta 2011, glede na parametre za izračun cene predvidoma ostala nespremenjena, so povedali v Energetiki Celje. Ta bo tudi za odjemalce zemeljskega plina, ki se je sicer v zadnjem obdobju močno podražil, obdržala ceno nespremenjeno. Akcijsko ceno so letos celo znižali in je po njihovih pojasnilih trenutno med najnižjimi v Sloveniji. Trenutna cena ogrevanja v sistemu daljinskega omrežja je 43,89841 evra za MWh brez DDV oziroma 53,55606 evra za MWh z DDV za variabilni del na mesec. Redno ogrevanje toplovodnega omrežja bodo po pričakovanjih začeli v začetku oktobra.

Velenje

V Velenju medtem podražitve toplotne energije ne načrtujejo, saj je Termoelektrarna Šoštanj poleti zaradi podražitve emisijskih kuponov ceno toplotne energije že zvišala za 36,8 odstotka. Cena se je za odjemalce v sistemu daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini ob že predvideni in upoštevani subvenciji lokalnih skupnosti za gospodinjstva zvišala od 30 do 35 odstotkov.

Nova Gorica

Tudi v Novi Gorici, kjer se bo kurilna sezona predvidoma začela sredi oktobra, se cene dobavljene toplote, kot so za STA zagotovili v javnem podjetju Komunalna energetika Nova Gorica, v letošnjem koledarskem letu ne bodo zvišale.