Predlagajo uvedbo 13. pokojnine, ki bi bila v višini povprečne pokojnine

Minimalna pokojnina za upokojence, ki so ob upokojitvi izpolnili oba zakonska pogoja, to sta delovna doba in starost, ne bi smela biti pod pragom revščine, ki je danes 903 evre. Tako pa skoraj 90.000 upokojencev prejema zagotovljeno pokojnino, ki je trenutno 748 evrov, ker je bil izračun njihove pokojnine nižji od tega zneska, stanje opisuje Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (SUS).

Pokojnino med 700 in 800 evri prejema 124.000 upokojencev. Tako se v trenutnem sistemu dogaja, da nekdo, ki ni delal in ni vplačeval prispevkov v pokojninsko blagajno polno delovno dobo, skupaj s socialnimi prejemki na mesec prejme toliko denarja kot nekdo, ki je delal predpisano polno delovno dobo.

Med upokojenci z nizkimi pokojninami so tudi samostojni podjetniki, med njimi veliko obrtnikov, ki so vplačevali najnižji mogoči znesek v pokojninsko blagajno, ki pa imajo sicer dobro materialno in premoženjsko stanje. Hkrati pa so v tej skupini z nizkimi pokojninami tudi zgarani delavci, ki so delali polno delovno dobo za minimalno plačo ali pa še nižjo od minimalne, in kmetje.

Po aprilskih podatkih Zpiza je v skupini, ki prejema pokojnino v višini do 500 evrov, 53.496 upokojencev, ki imajo različne statuse, med njimi je veliko takih, ki so v pokojninsko blagajno vplačevali prispevke krajše obdobje. Seveda pa te skupine ni mogoče enačiti s skupino, ki je ob upokojitvi izpolnjevala oba pogoja, to je predpisano delovno dobo in starost.

Najhuje tistim, ki živijo sami

»Pa vendar, v kakšnih razmerah živijo upokojenci s pokojninami nekaj sto evrov, povedo v humanitarnih organizacijah. Največ težav s preživljanjem imajo upokojenci, tudi vdovci, ki živijo sami. V Sloveniji živi pod pragom revščine 41,3 odstotka starejših žensk in 40,9 odstotka moških,« pravi predsednica SUS.

V SUS že več let tudi opozarjajo, da je treba spremeniti sistem varstvenega dodatka. Država je varstveni dodatek z zakonom prenesla iz pokojninskega sistema v sistem socialnovarstvenih prejemkov in zaostrila pogoje za dostop do te pravice. Kar 62,4 odstotka prejemnikov varstvenega dodatka pa je starejših od 66 let.

Izvirni grehi za takšno stanje so prenizke plače, tranzicija in privatizacija, finančna kriza ter več sprememb pokojninskega sistema, ki so vedno znova prinesle poslabšanje razmer za nove upokojence, ugotavlja Francka Ćetković. Najslabše jo je pri upokojevanju odnesla generacija upokojencev, ki se je v samostojni Sloveniji upokojevala med letoma 2000 in 2015. Mnogo delavcev je zaradi stečajev podjetij in prisilnih poravnav v 90. letih prejšnjega stoletja in na začetku 21. stoletja ostalo brez zaposlitve in brez plač več mesecev pred stečajem, podjetja jim niso plačevala prispevkov, upokojevati so se morali predčasno in pod slabimi pogoji, kar so vse vzroki za nizke pokojnine.

V času finančne in gospodarske krize v letu 2008, ko je bil sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf), pokojnin niso usklajevali z inflacijo in rastjo plač več let. Ko je kriza minila, so začeli pokojnine usklajevati, kot da med krizo ni bilo inflacije, ki je bila takrat še posebno visoka, in kot da ni bilo dviga plač. SUS je zahteval, da vlada popravi to napako z izrednimi uskladitvami pokojnin. To je v nekaj letih po krizi tudi naredila, vendar je ostala upokojencem dolžna uskladitev pokojnin za en odstotek, pravi Ćetkovićeva.

Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije FOTO: Črt Piksi

»Lanska redna uskladitev pokojnin za pet odstotkov ni pokrila inflacije, ki je bila več kot 10 odstotkov. Način usklajevanja pokojnin je za upokojence zelo pomemben; če namreč ne ohranja realne kupne moči upokojencev in ne sledi rasti plač, jih vodi v revščino,« opozarja Ćetkovićeva.

Za sedanje prenizke pokojnine so delno krive tudi spremembe pokojninskega sistema. Čedalje večje število let reformatorji vštevajo v osnovo za izračun pokojnine, in sicer smo z 10 najboljših let prišli na 18 in nato na zdajšnjih 24, opozarja predsednica SUS, zniževali so tudi odmerni odstotek.

V tokratnih izhodiščih za spremembo pokojninskega sistema je za osnovo za izračun pokojnine predlaganih 40 let, kar je po mnenju SUS zelo slabo za bodoče upokojence, saj bodo zaradi tega pokojnine nižje. To pa bo med drugim slabilo prvi pokojninski steber oziroma sistem obveznega pokojninskega zavarovanja, tako pa bodo dosegli obvezno varčevanje zaposlenih v drugem, komercialnem stebru pokojninskega zavarovanja. To pa je interes kapitala, ki znižuje varnost; v preteklosti smo že večkrat videli, kako so varčevalci v različnih skladih ostali brez privarčevanih sredstev, svari Ćetkovićeva.

Usklajevanje

V SUS predlagajo, da v veljavi ostane sedanji sistem, po katerem se pokojnine usklajujejo 40 odstotkov z rastjo inflacije in 60 odstotkov z rastjo plač. Menijo, da mora usklajevanje pokojnin v normalnih gospodarskih razmerah temeljiti na rasti plač, zato predlagajo varovalko, da rast pokojnin ne sme biti nižja od rasti plač. V razmerah visoke inflacije pa je treba poskrbeti za ohranjanje realne vrednosti pokojnin z izrednimi uskladitvami, poudarja Francka Ćetković.

V SUS tudi že več let opozarjajo, da je tudi trenutni način razdeljevanja letnega dodatka k pokojninam preživet. Z zakonom o izvrševanju proračunov, ki določa različne zneske glede na višino pokojnine – višji znesek dobijo upokojenci z nižjimi pokojninami –, je postal socialna kategorija, ki ne upošteva vloženega dela v pokojninsko blagajno. Poleg tega so zneski od 150 do 460 evrov tega dodatka sramotni in takšno izplačevanje ni v skladu s sistemskim zakonom. V SUS zato že nekaj let predlagajo uvedbo 13. pokojnine, ki bi bila v višini povprečne pokojnine in za vse enaka. Z zneskom 900 evrov, kolikor je bila povprečna pokojnina maja letos, bi si lahko upokojenci tudi kaj več privoščili, pravi Ćetkovićeva. Želijo si tudi 14. pokojnine, ki jo prejemajo upokojenci v mnogih evropskih državah, med drugimi v Avstriji.

V Evropski zvezi upokojenih in starejših (FERPA), katere član je tudi SUS, predlagajo in zahtevajo, da EU sprejme direktivo o minimalni pokojnini, po modelu direktive o minimalni plači. Ta naj bi države članice zavezala, da mora biti višina minimalne pokojnine z izpolnjenimi zakonskimi pogoji za upokojitev nad pragom revščine.