Predlog Luke Mesca razburja delodajalce: To v praksi ni izvedljivo

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je pod okriljem Luke Mesca, je pripravilo predlog zakona, ki razburja marsikaterega podjetnika oziroma delodajalca. Gre za zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnost, ki med drugim predvideva podrobnejše vodenje evidenc o izrabi delovnega časa.

Kot so poročale Finance, so delodajalci doslej lahko za vsakega zaposlenega lahko vodili evidenco tako, da so, denimo, obkljukali navzočnost delavca na delovnem mestu in da je opravil osem ur dela na dan. Po novem pa bi bilo treba vpisovati tudi podatek o času prihoda delavca na delo in odhoda z dela, obsegu izrabe odmora med delovnim časom in podobno. Vse to pa bo obvezno v elektronski obliki, pri čemer se bodo morali beležiti tudi vsi morebitni posegi v evidenco.

Cvar: Prihajalo bo do zlorab

Kaj o predlogu zakona menijo slovenski podjetniki, smo povprašali direktorja Obrtne zbornice Slovenije Blaža Cvara. Kot je poudaril, zgolj elektronskega evidentiranja delovnega časa ne poznajo nikjer v tujini – in to z razlogom. Menijo namreč, da je predlog popolnoma zgrešen in neizvedljiv v praksi. Stališče so podali tudi že na sestanku ekonomsko socialnega sveta. 

Zgolj elektronski način po Cvarovih besedah v praksi ni izvedljiv za mnogokatere panoge. Kot še opozarja, lahko pri elektronskem načinu pride do številnih zlorab tudi z druge strani, torej strani zaposlenih. »Spomnite se samo zlorab s 'štemplanjem' v javnem sektorju v preteklosti. Zdaj se lahko zgodi, da bo to razširjeno povsod, saj delodajalci teh naprav, s katerimi se vodi elektronska evidenca, ne morejo imeti stalno pod nadzorom,« opozarja predstavnik delodajalcev, ki dodaja še, da delodajalec ne more biti povsod, sploh pri manjših podjetnikih, kjer so ekipe na terenu.

»Pri nas mečemo vse v isti koš«

Cvar je napovedal, da bodo v OZS ostro nasprotovali temu, da se zakon sprejme v takšni obliki, saj kot pravi, mora biti še vedno omogočena izbira. »Tukaj bodo oni postregli z nekimi podatki, v koliko odstotkih je bila ugotovljena kršitev. Je pa popolnoma jasno, da se ti nadzori izvajajo po večini pri tistih delodajalcih, za katere je podana prijava, in to verjetno z nekim razlogom. Ko se izvede nadzor, je verjetno ugotovljena kršitev. In zato je ta odstotek kršitev visok. Če pa vzamemo vse delodajalce in na drugi strani število kršitev, je pa ta odstotek izjemno nizek. Pri nas mečemo vse v isti koš zaradi kršiteljev ter sprejemamo neverjetne zakone in predpise, ki potem vsem povzročajo težave,« še pravi sogovornik. 

Jezi ga dejstvo, da uvajajo nove omejitve in stroške, namesto da bi šli pri administraciji v smeri razbremenitve. »Pravzaprav se nihče ni vprašal niti, kdo bo vse to plačal,« še pravi Cvar in dodaja, da ostaja odprtih kup vprašanj. »Tukaj se zdaj na vrat na nos spet nekaj sprejema, brez da bi se primerjali z ostalimi državami . Nekdo želi očitno, da pokaže nek rezultat dela s sprejetjem zakona, ki bo problematičen,« zaključi.