Predsednica Musarjeva na medverskem forumu: Tudi vi ste poklicani, da pomagate celotni regiji (FOTO)

 V Kopru se je dopoldne začelo medversko srečanje Forum za dialog in mir na Balkanu, ki se ga udeležujejo visoki predstavniki verstev v regiji, pa tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Ta je verske voditelje pozvala, naj s svojim zgledom in delovanjem prispevajo k premagovanju razlik na Balkanu. Podprli so evropsko perspektivo območja.

Forum, kot osrednje dejanje dvodnevnega srečanja visokih verskih predstavnikov v Kopru, ki ga skupaj s koprsko škofijo organizira Slovenska škofovska konferenca (SŠK), je dopoldne z uvodnim nagovorom odprl predsednik SŠK Andrej Saje. Poudaril je, da zavzemanje za mir v sodobni družbi poleg mednarodne skupnosti vključuje tudi druge družbene akterje, še zlasti krščanske Cerkve in ostale religije, pa tudi slehernega posameznika. »Smo soodgovorni za življenje na tem planetu, z majhnimi in vsakdanjimi dejanji smo sodelavci pri gradnji miru,« je dejal.

Čas za medversko srečanje ne bi mogel biti bolj primeren, vprašanje pa kako naprej

Predsednica republike Pirc Musar je v nagovoru ocenila, da zaradi akutne politične nestabilnosti Zahodnega Balkana, zločinov, ki so se dogajali v tej regiji, in zaradi zdrsov demokracije, 'ki smo jim danes priča vsepovsod', čas za medversko srečanje ne bi mogel biti bolj primeren, vprašanje kako naprej, pa da je bolj aktualno kot kdaj koli prej.

Predsednica se zaveda, da je pred regijo še mnogo izzivov, pri čemer je izpostavila še vedno navzoče delitve in izključevanje, tudi na verski osnovi. Zato je navzoče pozvala: »Če kdo, potem vi lahko naredite velik, celo odločilen korak v smer sodelovanja, medsebojnega razumevanja, odprave delitev in sprejemanja drugačnosti ... Tudi vi ste poklicani, da pomagate celotni regiji, da se usmeri na pot odpuščanja, sprejemanja raznolikosti in vključujoče prihodnosti.«

Kot delegat papeža Frančiška se srečanja udeležuje vatikanski državni tajnik Pietro Parolin. V nagovoru je izpostavil, da so balkansko regijo nekoč poimenovali sod smodnika, a hkrati "smo v regiji videli tudi veliko izjemnih primerov sožitja med pripadniki različnih narodnostni, kultur in izpovedi".

Eden letošnjih najpomembnejših dogodkov v Cerkvi na Slovenskem in tudi širše

Medverskega srečanja v Kopru, ki predstavlja enega letošnjih najpomembnejših dogodkov v Cerkvi na Slovenskem in tudi širše v regiji, se udeležujejo predstavniki katoliške, pravoslavne, luteranske, islamske in judovske skupnosti. Tudi njihovi predstavniki so v svojih nagovorih izpostavili potrebo po nenehnem aktivnem premagovanju razlik in medsebojnemu dialogu, kar da je tudi naloga njih samih.

Upokojeni sarajevski nadškof metropolit Vinko Puljić je dejal, da se je treba osvoboditi politične ideologije in mitologije in graditi na resnici, reški nadškof Mate Uzinić pa je izpostavil vlogo mladih, ki da jim je treba dati možnost za dialog in spoznavanje razlik.

Nadškof metropolit iz Tirane Angelo Massafra je poudaril narodno enotnost med Albanci, ki jih različne vere nikoli niso delile. Tudi katoliški nadškof iz Prizrena na Kosovu Dode Gjergji je dejal, da med Albanci vera ni bila razlog konfliktov, probleme v regiji pa da povzročajo "tisti, ki so združili religijo, državo in etnično pripadnost v eno stvar".

Po besedah pomožnega škofa iz Sofije Rumna Staneva težave povzročajo maloštevilni radikalni verski voditelji. Nadškof metropolit iz Bukarešte Aurel Perca je opozoril, da se miru ne gradi z orožjem in vojaškimi zavezništvi ampak v duhu ljubezni in dialoga.

Mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić je dejal, da je pomemben korak k miru tudi sprava. Vse države morajo priznati svoje napake, je poudaril. Mufti v Sarajevu Nedžad Grabus je opozoril, da medverski dialog ni čarobna palica, ki bi lahko ustvarila imaginarni svet.

Skupni cilj udeležencev je mir

Ob koncu triurnega foruma so udeleženci sprejeli posebno deklaracijo z zaključnimi sklepi. V njih med drugim ugotavljajo, da je njihov skupni cilj mir, zato pozivajo vse posameznike, zlasti tiste na vodilnih položajih, naj ga širijo in si zanj prizadevajo. Izpostavljajo, da ekstremizem, terorizem in vse druge oblike nasilja in vojn nimajo nič opraviti s pristno religijo in morajo biti zavrnjeni tako v družbi kakor tudi na ravni verskih skupnosti samih. Ugotavljajo tudi potrebo po rednem srečevanju in iskanju skupnih rešitev med različnimi verskimi skupnostmi na območju Balkana.