Predsedniške volitve: to bodo od ponedeljka lahko storili volivci in kandidati
V ponedeljek bodo začeli teči roki za volilna opravila za predsedniške volitve, ki bodo 23. oktobra. Volivci bodo od tega dne lahko že izrazili podporo posameznim kandidatom, mogoče bo tudi vlaganje kandidatur. Rok za vložitev kandidatur se bo iztekel 28. septembra, nekaj dni prej, 22. septembra, pa bo uradno stekla tudi volilna kampanja.
Od ponedeljka bodo tako volivci lahko s podpisi izrazili podporo posameznim kandidatom, prav tako bodo podporo predsedniškim kandidatom lahko dali poslanci in politične stranke.
Preberite še:
Če se kandidati za predsedniško funkcijo potegujejo s podporo poslancev, za vstop v tekmo potrebujejo najmanj deset poslanskih podpisov. Politične stranke svoje kandidate določijo po postopku, določenem z njihovimi pravili. Če kandidat kandidira s podporo politične stranke, jo mora dodatno podpreti še s podpisi treh poslancev ali najmanj 3000 volivcev. To pride v poštev zlasti pri strankah z manj kot 10 poslanci ali pri zunajparlamentarnih strankah.
Skupnega kandidata lahko predlagata tudi dve ali več političnih strank, vendar pa posamezna politična stranka lahko določi le enega kandidata.
Nestrankarski kandidati pa morajo za vstop v predsedniško tekmo zbrati najmanj 5000 podpisov volivcev.
Večina kandidatov v zbiranje podpisov, med parlamentarnimi strankami z lastnim kandidatom za zdaj le Gibanje Svoboda.
Čeprav kandidatur še ni mogoče vlagati, pa je že več kandidatov javno naznanilo, da se nameravajo podati v boj za stolček v predsedniški palači.
V SD še brez odločitve o predsedniškem kandidatu
Med parlamentarnimi strankami so doslej svojo kandidatko ponudili le v največji vladni stranki Gibanje Svoboda, in sicer podpredsednico stranke Marto Kos.
Z zbiranjem podpisov se bo v predsedniško tekmo podal poslanec SDS in nekdanji zunanji minister Anže Logar. Če bo zbral zadostno število podpisov, bo nato za podporo uradno zaprosil tudi svet stranke SDS, napoveduje.
V SD odločitve o predsedniškem kandidatu še niso sprejeli. Predsednica stranke Tanja Fajon je sicer že večkrat dejala, da želijo imeti svojega kandidata. Se pa v stranki pojavljajo tudi pozivi, naj SD podpre kakšnega od neodvisnih kandidatov ali kandidatk, ki so že najavili kandidaturo.
Brez uradne odločitve, kako na predsedniške volitve, so za zdaj tudi v koalicijski Levici.
V NSi čakajo na Ljudmilo Novak
V NSi naj bi medtem še čakali, da odločitev o morebitni kandidaturi sprejme nekdanja predsednica in evropska poslanka Ljudmila Novak. Odločitev o kandidatu stranke pa bodo nato sprejeli konec meseca oziroma v začetku septembra, ko se bo tudi sestalo vodstvo stranke.
Preberite še:
Velika večina tistih, ki so že najavili, da se podajajo v predsedniško tekmo, bo torej zbirala podpise volivcev. Te bodo tako med drugim zbirali odvetnica Nataša Pirc Musar, župan Kočevja Vladimir Prebilič, psihoanalitičarka Nina Krajnik, glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, zastopnik Antropozofskega društva Slovenije, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl in kandidat civilno-družbenega nestrankarskega gibanja Zdrava družba Boris Vene.
Podpise volivcev bo zbiral tudi nekdanji evropski poslanec in zunanji minister Ivo Vajgl, ki pa se o možnosti podpore, pogovarja tudi z več strankami.
Ginekologinja Sabina Senčar in predsednik Nove socialdemokracije Andrej Magajna pa se v boj podajata s podporo neparlamentarnih strank, zato bosta za uraden vstop v tekmo za predsednika republike potrebovala podpise 3000 volivcev. Senčarjevo sicer podpira neparlamentarna Resni.ca, Magajno pa matična stranka.
Volilna kampanja se začne 22. septembra
Vlaganje kandidatur, ki jim mora kandidat predložiti tudi soglasje, bo sicer mogoče do 28. septembra. Še pet dni po tem, do 3. oktobra, pa lahko kandidati soglasje h kandidaturi umaknejo. Državna volilna komisija (DVK) bo nato preizkusila zakonitost vloženih kandidatur, s čimer bodo predsedniški kandidati postali tudi uradni kandidati.
DVK bo nato z žrebom določila tudi vrstni red kandidatur, seznam kandidatur pa javno objavila do 7. oktobra.
Uradna volilna kampanja pred predsedniškimi volitvami bo stekla 30 dni pred dnem glasovanja, 22. septembra in bo trajala do 21. oktobra do polnoči, ko bo nastopil volilni molk.
Tekma za zdaj brez jasnega favorita
Velika večina omenjenih, ki so napovedali vlaganje kandidatur, se je javnosti že predstavila. Doslej objavljene ankete javnega mnenja pa za zdaj izrazito prednost pred ostalimi napovedujejo Pirc Musarjevi, Logarju in Kosovi, sledita še Vajgl in Prebilič, ostalim pa za zdaj kaže na odstotek ali manj podpore.
Glede na dejstvo, da aktualni predsednik Borut Pahor ne more več kandidirati, med drugimi kandidati pa izrazitega favorita ni, je pričakovati toliko ostrejši boj. Tako so se v medijih že pojavile prve afere.
