Predstojniki ZD Ljubljana opozarjajo: Stanje je nevzdržno
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je konec januarja predstavil napovedano in težko pričakovano analizo slovenskega zdravstvenega sistema. Po številu zdravnikov se Slovenija uvršča pod povprečje, po številu aktivnih medicinskih sester smo nad povprečjem v Evropi. Rast zdravstvenih izdatkov za prebivalca presega rast BDP, zato bo brez ukrepov denarja za zdravstvo zmanjkalo v 15 letih.
Program preobrazbe sistema predvideva prenovo strukture ZZZS po zgledu estonskega modela. Prenovljeni zavod naj bi postal središčna točka zdravstvenega sistema, sistem pa bo digitaliziran in transparenten. Na tem področju minister napoveduje zakonodajo v dveh mesecih. Ključna naloga reforme je temeljno obravnavo vrniti specialistom družinske medicine in pediatrom, specialisti na sekundarni in terciarni ravni morajo začeti opravljati svoje delo. »Na primarni ravni je treba oskrbeti 80 odstotkov vseh, pritisk na urgentne centre se mora zmanjšati,« meni minister Bešič Loredan.
Mogoče vas zanima še:
Nevzdržno stanje
V Sloveniji manjka 300 osebni zdravnikov in čez noč tega ne more spremeniti nobena vlada, opozarja Bešič Loredan.
Predstojniki ZD Ljubljana opozarjajo, da je – ob nenehnih napadih na ZD Ljubljana, vsakodnevnem iskanju nepravilnosti, enostranskih objavah v medijih – stanje za njih in paciente postalo nevzdržno. Na uredništvo smo prejeli odziv predstojnikov na razmere v zdravstvenih domovih. Odziv objavljamo v celoti. Podpisalo ga je osem predstojnikov, in sicer prof. dr. Zalika Klemenc Ketiš, dr. med. spec., predstojnica enote ZDL IRROZ, Liljana Klančnik, dipl. m. s., predstojnica enote ZDL Bežigrad, Robertina Benkovič, dipl. m. s., univ. dipl. org., predstojnica enote ZDL Center, Igor Krunić, dr. dent. med., predstojnik enote ZDL Moste-Polje, Mojca Prica, dr. med. spec., predstojnica enote ZDL Šentvid, Andrej Divjak, dr. med. spec., predstojnik enote ZDL Šiška, Katja Dejak Gornik, dr. med. spec., predstojnica enote ZDL Vič-Rudnik in asist. mag. Marija Matejka Škufca Sterle, dr. med. spec., predstojnica ZDL SNMP.
»Težave v primarnem zdravstvu se kopičijo že leta po vsej državi, nanje smo v ZD Ljubljana ves čas opozarjali, odločevalcem smo pošiljali predloge za izboljšanje, a žal nismo bili slišani. Zdaj se vse težave, ki smo jih napovedovali, usmerja le v iskanje krivca pri vodstvu ZD Ljubljana. Vse to pa zelo slabo vpliva na odnos pacientov do naših zaposlenih. Zato ne moremo več sprejeti številnih in nenehnih očitkov, ki se jih vsakodnevno moramo braniti. Velika večina zaposlenih dela odlično in skupaj želimo največjih zdravstveni zavod na primarni ravni dvigniti na najvišjo možno raven, v želji, da bi pacienti dobili prijazno in dobro oskrbo, kolikor je to mogoče. V teh težkih časih bi se zato morali vsi skupaj vprašati, kaj želimo doseči in kako lahko skupaj prispevamo za boljši danes in boljši jutri. Zato vse, ki se ukvarjate le z blatenjem vodstva in ZD Ljubljana opozarjamo, da s tem spodbujate le nasilje, kar se že pozna v naših ambulantah. Opažamo, da so uporabniki pod vplivom negativnih objav in da se najverjetneje ne zavedajo, da s tem vplivajo tudi na zdravstveno obravnavo. Odločevalcem predlagamo, da sedejo za mizo, preučijo vse predloge, ki smo jih iz ZD Ljubljana posredovali v preteklih letih, mi pa si želimo le v miru opravljati svoje delo.
V naši državi se v zadnjih mesecih velikokrat omenjajo domnevno slabi odnosi znotraj zavoda ter se s tem pozornost javnosti nevarno preusmerja stran od resničnih težav, v katerih se nahaja celotni slovenski zdravstveni sistem, katerega le del je tudi ZD Ljubljana. Raziskavi, ki smo ju opravili v ZD Ljubljana – gre za anonimni anketi med zdravstvenimi delavci in vsemi zaposlenimi – kažeta, da so odnosi med zaposlenimi zelo dobri, da si pomagajo med seboj, da jim je omogočeno izražati svoja mnenja, tudi če so drugačna.
Bistveno je, da so odhodi iz dejavnosti družinske medicine večinoma posledica dalj časa trajajoče preobremenjenosti z delom in administrativnimi nalogami. V določenih primerih pa so odhodi povezani tudi z možnostjo večjega zaslužka in drugačne organizacije delovnega časa v primeru zaposlitve pri koncesionarjih ali v gospodarstvu. Na obremenitve je stroka opozarjala vrsto let, v ZD Ljubljana v zadnjih mesecih zelo aktivno, in pozivala odločevalce k sistemskim ureditvam oziroma ukrepom. Ob vse večjem kadrovskem primanjkljaju na določenih področjih in neustreznem vrednotenju dela (vključno z uravnilovko v plačnem sistemu, ki velja za javni sektor) se bodo trenutne težave samo še dodatno poglabljale, seveda v kolikor ne pride do korenitih reform. Večina drugih dejavnosti znotraj ZD Ljubljana, kjer še ni hujše kadrovske podhranjenosti na trgu dela, deluje nemoteno. Vendar, če ne pride do konkretnih rešitev na državni ravni, se utegne srednjeročno situacija poslabšati tudi na drugih področjih primarne zdravstvene dejavnosti (zdravstvena nega, pediatrija, ginekologija, zobozdravstvo...). V tem smislu želi biti ZD Ljubljana deležnik, ki iz lastnih izkušenj pravočasno opozarja odločevalce in javnost na vsa navedena dejstva, ki bi jih bilo potrebno upoštevati pri iskanju ustreznih rešitev v dobro vseh državljank in državljanov. Zato nas objave iz preteklih mesecev, ki v negativnem kontekstu predvsem omenjajo ZD Ljubljana, zelo presenečajo in se nam zdijo nekorektne. V ZD Ljubljana si želimo, da se družinski zdravniki in vsi drugi zdravstveni delavci lahko končno posvetijo svojemu osnovnemu poslanstvu, to je skrbi za paciente.«
Preberite še:
