Predvsem so skušali spodbuditi pozornost ljudi na duševne motnje (FOTO)
Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga uradno obeležujemo oktobra, je dan, ki izobražuje in ozavešča o duševnem zdravju, njegov namen pa je spodbuditi pozornost ljudi na duševne motnje in njihove glavne učinke na življenje ljudi po vsem svetu. Prvič so ga na pobudo Svetovne federacije za duševno zdravje obeležili leta 1992.
V nekaterih državah je ta dan del tedna duševnega zdravja, tudi pri nas v Sloveniji, kjer ga marsikje obeležijo z različnimi aktivnostmi. In tako je bilo tudi v Gornji Radgoni, kjer sta Zavod Vitica in občina organizirala posebno prireditev namenjeno Svetovnem dnevu duševnega zdravja. Kot vsako leto, so ga pred mestno knjižnico, tudi letos obeležili skupaj s številnimi organizacijami, ki skupaj z nami delajo na področju duševnega zdravja v Pomurju.
Poleg organizatorjev iz Vitice in občine so na prireditvi sodelovale ustanove, ki se ukvarjajo s področjem duševnega zdravja v pomurski regiji, kot so: Nacionalni inštitut javnega zdravja OE Murska Sobota, Center za socialno delo Gornja Radgona, Društvo Mozaik, Center za krepitev zdravja Gornja Radgona, Knjižnica Gornja Radgona, Zavod Aloja, Center Šteker, Združenje Europa Donna Slovenija, Dom starejših občanov Gornja Radgona ..., in vsi so predstavili svoje dejavnosti v povezavi z duševnim zdravjem in tudi sploh. Poleg naključnih občanov in tistih, ki so si z namenom prišli ogledat zanimiv in poučen dogodek, so na platoju pred mestno knjižnico bili tudi malčki iz vrtca, starostniki iz DSO, varovanci VDC in predstavniki različnih društev in organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko duševnega zdravja. Vse prisotne je med drugimi, ki so hkrati predstavljali svojo dejavnost, je pozdravila tudi radgonska županja Urška Mauko Tuš.
»V tem čudovitem jesenskem dnevu, ki ga ne zmoti niti veter, smo se članice Europa Donna Slovenija, Skupina Gornja Radgona, z veseljem pridružile dogodku ob mednarodnem dnevu duševnega zdravja. Pridružili so se nam mladi in starejši, zelene in roza pentljice danes v Gornji Radgoni krasijo marsikoga ... Hvala, Zavod Vitica, hvala Občina Gornja Radgona, hvala vsem prostovoljkam. Naj se naš glas sliši daleč,« je povedala vodja radgonske skupine Europa Donna Brigita Kočar Senekovič.
Mednarodni dan duševnega zdravja je sicer tudi priložnost, da se spomnimo, kakšno je stanje duševnega zdravja v Sloveniji, predvsem pa: da zaradi samomora umre 400–500 ljudi letno in da smo v Evropi v vrhu stopnje umrljivosti zaradi samomora že vrsto let; da vsako leto umre več kot 1000 ljudi zaradi posledic alkoholizma, za časa življenja pa ob tem trpi ogromno družin, v preračunu pa to pomeni kar 800.000 trpečih posameznikov; da četrtina državljanov Slovenije trpi za stresnimi motnjami, okoli 10 % jih vsako leto dobi diagnozo depresija in jemljejo pomirjevala in antidepresive; da za depresivno motnjo trpi skoraj četrtina nosečnic in mladih mamic; da je zadnjih 25 letih pri otrocih in mladostnikih prišlo do 60-odstotnega povečanja primerov duševnih motenj in več kot 50 % povečanja porabe psihiatričnih zdravil, čas covid pandemije pa je najbolj prizadel otroke in mladostnike iz socialno ogroženih družin, kjer se je za 20 % povečalo število duševnih motenj.
Javni poziv
»Ob omenjenih številkah močno podpiramo vse dostopne strokovne in znanstveno utemeljene pristope in metode za reševanje težkih stanj, še posebej pa bi radi izrekli močno podporo pripravi novega psihoterapevtskega zakona. Veseli nas, da Ministrstvo za zdravje prepoznava psihoterapijo kot samostojen poklic, ki mora biti sistematiziran in reguliran na vseh resorjih. Ob tem pa spodbujamo tudi ustanovitev psihoterapevtske zbornice ali katerekoli druge javne organizacije, ki bo izključno v javnem interesu povezovala stroko in z jasno regulacijo in visokimi kriteriji povečevala varnost uporabnikov Psihoterapevti smo skupaj z mnogimi nevladnimi organizacijami že pred meseci opozarjali na nujnost in pomembnost regulacije in dostopnosti psihoterapije, posebej za otroke, mlade, starejše, socialno ogrožene in za ljudi z duševno motnjo. Psihoterapevti verjamemo, da si najranljivejše skupine še posebej zaslužijo takojšno in dostopno pomoč, socialno ogroženi otroci in mladostniki pa takojšnjo brezplačno psihoterapijo. Poleg varnosti uporabnikov nas še vedno skrbi vprašanje dostopnosti in brezplačnosti in ker ob stiskah ne zmoremo pogledati stran, z današnjim dnem začenjamo kampanjo »Psihoterapevti skrajšujemo čakalne vrste«. Javno pozivamo vse psihoterapevte, da se pridružijo pobudnikom kampanje in da vsak prispeva najmanj en cikel terapij (12 srečanj) za najmanj enega uporabnika. Želimo si, da bi se nam pridružili vsi psihoterapevti in da bi to konkretno zmanjšalo število ljudi, ki trpijo,« so si enotni strokovnjaki iz Slovenskega združenja za psihoterapijo (SZP), Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije (ZOPS), Univerze v Ljubljani, Teološka fakulteta (UL TEOF), Univerza Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana (SFU Ljubljana), Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS).
