Preganjali so slabo in prinašali dobro
Na svoji poti preganjanja zime in prinašanja dobrega so ptujski kurenti obiskali tudi Gornjo Radgono, razveselili so predvsem najmlajše in stanovalce doma starejših.
Okoli 20 članov etnološkega društva iz Hajdine se je na krajšem rajanju ustavilo pri Tušu, nato pa so po mestu skupaj z domačini odganjali zimo ter privabljali pomlad.
Vse slabo naj se pozabi
Njihovo poslanstvo je bila tudi prošnja za dobro letino na vseh življenjskih področjih, vse slabo pa naj bi se pozabilo. V pogovoru s kurenti smo izvedeli, da se njihovo poslanstvo prvenstveno kaže v preganjanju slabega in prinašanju dobrega, to vsako leto ponesejo po vsej domovini in tudi v tujini.
»Žal niti veselim kurentom ni uspelo privabiti nič dobrega za Ukrajino in Ukrajince,« je pristavil nekdo od udeležencev. Rajanje se je nadaljevalo do Doma starejših občanov Gornja Radgona, kjer so jih stanovalci z veseljem opazovali. Nekateri so se jim pridružili, drugi pa so jih pozdravljali skozi okna svojih sob ali z balkonov.
Prizadevanja kurentov je treba razumeti predvsem kot kulturni proces, ki pomaga graditi pristne medčloveške odnose. To poslanstvo opravljajo v času pustovanja, ki se vedno začne na svečnico, 2. februarja. Pustni torek je vsako leto na drugi datum, saj se čas pustovanja določa po luninem koledarju. Letos bo 1. marca.
Po prvotnih izročilih naj bi preganjal zimo in prinašal v deželo pomlad, zato jim želijo danes mnogi pripisati zgolj pogansko naravo, toda nova spoznanja o človeški duši in njenih vplivih na pozitivne spremembe počasi odkrivajo, da verovanja in običaji naših prednikov, ki so se ohranili do danes, niso zgolj poganske sorte.
Hrane dovolj, so pa druge tegobe
Nekdanje tegobe, ki so se kazale predvsem v pomanjkanju hrane, so zamenjale novodobne. Na ptujskem območju in širše na severovzhodu države v času pustovanja poslanstvo odganjanja zla in vzpostavljanja vsega dobrega že dolgo opravljajo kurenti.
Opravljanje tega poslanstva je fizično zelo naporno, saj celotna oprava kurenta tehta tudi do 40 kilogramov. Kurentovanje je največji slovenski in srednjeevropski pustni festival. Etnografski del pustnih dogajanj, ki ga zaznamuje osrednji pustni lik kurent oziroma korant, je omejen na regijo Spodnje Podravje, ki zajema devetnajst občin, na Mestno občino Ptuj, občino Ormož, in Ptujskega ter Dravskega polja (Markovci, Dornava, Gorišnica, Videm, Hajdina, Kidričevo), Haloz (Podlehnik, Žetale, Majšperk) ter Slovenskih goric (Juršinci, Destrnik, Sveti Andraž). Po številu nosilcev (družine, sekcije, društva) izstopajo vasi Markovci, Zabovci, Spuhlja, Bukovci, Borovci, Stojnci, Lancova vas, Pobrežje, Draženci, Janežovci, Vareja, Prvenci, Grajena, Mestni Vrh.
Kurenti ali koranti so najbolj množičen etnografski pustni lik, ki vsako leto od svečnice do pepelnice opravljajo obhode po vaseh in mestih. Ali je kurent poganskega, slovanskega, morda celo grškega ali katerega drugega izvora, še danes ne vemo. Osnovni nosilci in izvajalci te dediščine izhajajo iz družinske skupnosti v vaseh in od 19. stoletja dalje s preseljevanjem ljudi tudi v mestih. Po starodavnem izročilu so dedje prenašali obredje na sinove in vnuke, saj so le moški zmogli veliko fizične moči in napora pri nošenju težke kurentije ter boja z zlom. Nekoč so si možje kurentije izdelovali sami iz priročnih materialov, ki so jih imeli na kmetiji.
1.
marca bo letos konec pusta.
Da bodo tudi letos odgnali zimo, ni dvoma, le da bi jim uspelo prinesti še veliko dobrega.
