PREGLED: Lepa Nataša ponagajala Šarcu, Janša v zapor

Začetek desetletja, ki je za nami, je močno zaznamovala gospodarska kriza, ki je vplivala tudi na politično dogajanje. Gospodarstvo je padlo v globoko recesijo, Slovenijo pa je za vrat stiskala zloglasna trojka, ki je Sloveniji zapovedovala katastrofične ukrepe. Nekoliko so se zamenjali novi in stari obrazi, kar pa na blaginjo ljudi bistveno niti ni vplivalo.

Borut Pahor na udaru afer, Kresalovo napadli, da se drogira

Zdi se, da so se v začetku desetletja politične afere lepile na nekdanjega predsednika vlade in aktualnega predsednika države Boruta Pahorja. Njegovi vladi (2008–2011) se namreč pripisuje največja odgovornost za gradnjo šestega bloka termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), v kateri sta imela sicer ključni vlogi gospodarski minister Matej Lahovnik in finančni minister Franc Križanič. Teš 6 velja za korupcijsko afero desetletja, gradnja projekta pa je s prvotne predvidene cene 650 milijonov evrov poskočila na končnih 1,41 milijarde evrov. Pahor je pred preiskovalno komisijo leta 2017 dejal, da njegova vlada projekta ni ne začela ne končala, poroštvo pa je bilo sprejeto v času vlade Janeza Janše leta 2012.

Pahorjevo vlado oziroma njegove ministre je pestilo nemalo težav (Teš 6, Simona Dimic, Ultra, opiti minister Gjerkeš, Urška Čepin, sporni magnetogrami ...), v tem času se je zgodila tudi afera bulmastifi, ko so psi pogrizli svojega lastnika Saša Barićeviča. Zaradi očitkov političnega vplivanja na delo policije v primeru Baričević in zaradi njenega delovanja za najem prostorov NPU je takratna notranja ministrica Katarina Kresal prejela interpelacijo in poziv predsedniku vlade Pahorju za njeno razrešitev z mesta notranje ministrice, vendar se to ni zgodilo. Kresalova je v kratki politični karieri doživljala turbulentne preizkušnje, med drugim so jo javno obtoževali, da jemlje mamila, nakar je v UKC šla na test prisotnosti mamil in psihoaktivnih zdravil, ki pa je bil negativen. Je prvi politik, ki je v zgodovini samostojne Slovenije odstopil s položaja zaradi suma korupcije.

Leta 2011 prve predčasne volitve v Sloveniji

Pahorjeva vlada je septembra 2011 v parlamentu dobila nezaupnico, premier pa je bil razrešen s položaja. Decembra 2011 smo v Sloveniji imeli prve predčasne volitve v zgodovini.

Novi obrazi zamenjajo stare, Janša in Janković korupcijsko obremenjena

Volivci, razočarani nad tradicionalnimi političnimi strankami, so decembra 2011 največ glasov namenili levosredinski Pozitivni Sloveniji (PS), ki jo je le dober mesec pred volitvami ustanovil ljubljanski župan Zoran Janković. Kljub zmagi ni postal mandatar, ampak je to mesto prevzel Janez Janša (SDS). Januarja 2013 je komisija za preprečevanje korupcije objavila poročilo o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank. Največ težav sta imela Janša in Janković. Zaradi ugotovitev je padla Janševa vlada, Janković pa je sestopil s čela PS.

Vstaje iz spanca prebudile številne Slovence (2012–2014)

Uvedba radarjev v Mariboru je na noge sprva dvignila Mariborčane, decembra 2012 pa so se protesti prelevili v množične vstaje proti političnim in bančnim elitam ter tajkunom. Vstaje so odnesle mariborskega župana Franca Kanglerja, velik vpliv pa so imele tudi na javno mnenje, ki je Janševi vladi nakazoval predčasni konec. Val protestov ni imel enotnega vodstva, dogodki so bili od začetka spontani, organizirani predvsem s pomočjo spletnih omrežij, nato pa so se organizirali v različna gibanja. Na podlagi teh zasnov so nastale 'vstajniške politične stranke', med katerimi je bila najprepoznavnejša IDS, katere član je bil Luka Mesec, sedanji predsednik Levice.
 

Slovenija dobi prvo premierko leta 2013

Stranka PS je zaradi notranjih razprtij že po dve in pol leta razpadla, mandatarstvo pa je marca leta 2013 prevzela prva predsednica vlade v Sloveniji Alenka Bratušek. Ta je v manj kot enem letu, kolikor je trajala vladavina njene vlade, javnost prepričevala, da se Slovenija lahko izogne tuji trojki, ko so bile razglašene bančne luknje v slovenskih bankah. Znamenit je tudi njen nastop na CNN o tem, da Slovenija ne bo zaprosila za tujo finančno pomoč: »We can and we will solve our problems ourselves,« je dejala. Njen nastop je slovenska stroka ocenila kot katastrofalen, pri odgovarjanju na zastavljena vprašanja si je namreč pomagala tudi s 'plonkci'.

2014. Janša obsojen in pospremljen v zapor z mnogimi privrženci

Po dolgotrajnem sojenju v zadevi Patria je bil nekdanji premier Janša junija 2013 obsojen na dve leti zapora z obrazložitvijo, da je med 10. in 22. avgustom 2005 sprejel obljubo nagrade. Za krive so razglasili tudi Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča. Junija 2014 je Janša pričel prestajanje zaporne kazni na Dobu, kamor so ga po govorih in petju od doma proti zaporu pospremili številni podporniki. Po nekaterih ocenah se je zbralo okoli 2000 ljudi, vso pot pa ga je spremljala soproga Urška Bačovnik Janša.
 

Reke migrantov skozi Slovenijo

O tragičnih primerih množičnih migracij in utopitev v Sredozemskem morju smo do pomladi leta 2015 slišali le s kavča, dokler niso množične migracije poleti 2015 zajele tudi Slovenije. Obsežen tok ljudi je vkorakal čez mejo: od junija do konec leta 2015 po nekaterih ocenah čez četrt milijona. Med politiki na eni strani in 'humanitarci' na drugi se je razvila burna debata in vrstili so se pozivi k strpnosti, Slovenija pa se je ogradila v žičnato ograjo.
 

2015. Hrvati bojkotirali sodelovanje pri arbitraži

Slovenija in Hrvaška sta v letu 2015 pričakovali končno odločitev arbitražnega sodišča glede njune meje. A namesto tega je izbruhnila prisluškovalna afera, v katero sta se ujela slovenska agentka in arbiter, kar je Hrvaška izkoristila za enostranski izstop iz procesa.

Leta 2016 Pahor postane kralj instagrama

Predsednik republike Pahor z javnostjo redno komunicira prek instagrama, domači in tuji mediji pa so ga že okronali za evropskega instagramskega predsednika in celo kralja instagrama. Pahor se lahko pohvali s 106.000 sledilci. Med njegovimi bolj odmevnimi objavami je fotografija, na kateri se otožno naslanja na ograjo stopnišča in jo je naslovil »Domotožje v Kairu«. Pahor je fotografijo objavil med dvodnevnim obiskom v Egiptu.
 

Begunec Ahmad Šami povzročil hud politični spor

Sirski begunec Ahmad Šami je februarja 2016 vstopil v Slovenijo in zaprosil za azil. Po mnenju večine slovenske politike si ni zaslužil, da bi njegovo prošnjo za zaščito obravnavali tu, kjer se je naučil jezika in integriral v družbo, temveč so ga hoteli poslati na Hrvaško, kjer je bil pred tem popisan. Proti temu, da bi mu omogočili, da bi ostal v Sloveniji, sta bila najglasnejša notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar in Desusov zunanji minister Karl Erjavec. Štirje poslanci, Jan Škoberne (SD), Peter Vilfan (Desus), Miha Kordiš (Levica), in Jasna Murgel (SMC) so ministrstvo pozvali, naj ustavi deportacijo, ta predlog pa je podprl tudi predsednik DZ Milan Brglez. Predsednik vlade Miro Cerar se je moral ukvarjati tudi z ustavno obtožbo, saj mu je Janšev SDS očital, da je zlorabil položaj, ker je novembra, ko so Sirca prvič nameravali deportirati, dosegel, da ga niso. Aprila 2018 je sodišče razsodilo, da je 6-mesečni rok za deportacijo potekel februarja, zanj pa je postala odgovorna Slovenija. Šami je bil zaradi stresa večkrat pripeljan na psihiatrično kliniko.

Šarec od lokalnega veljaka na politični vrh

Slovenija je prvič v zgodovini leta 2018 dobila manjšinsko vlado petih koalicijskih strank (LMŠ, SMC, SD, SAB in Desus), ki je imela v parlamentu 43 glasov. Predsednik je postal dotedanji kamniški župan in neuspešni kandidat za predsednika države Marjan Šarec. Takrat vas je zanimalo, koliko premoženja ima novopečeni predsednik vlade, kar smo objavili v prispevku Razkrivamo premoženje Marjana Šarca.

Samomor na ministrstvu za kulturo pretresel vlado

Januarja 2018 je nekdanjega ministra za kulturo Dejana Prešička doletela huda obtožba, da je odgovoren za smrt zaposlenega na ministrstvu za kulturo. Delavec se je menda v brezizhodnem položaju znašel zaradi domnevnega šikaniranja na delovnem mestu. O slabih razmerah na ministrstvu je govorilo več zaposlenih, Prešiček pa je obtožbe zanikal. Vseeno je konec meseca odstopil s položaja. Poleg tega so mo očitali tudi, da je v službenem vozilu devetkrat s seboj prevažal glasbila, ki jih potrebuje za poučevanje na ljubljanskem konservatoriju za glasbo in balet (oziroma je za njihov prevoz moral poskrbeti njegov šofer).

Konec leta je iz vladnih vrst prišlo še eno sporočilo o domnevnem mobingu na delovnem mestu. Trije zaposleni na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so zaradi tega odšli z delovnega mesta. Razlogi za njihov odhod so bili slabi odnosi z vodjo kabineta Titom Neubauerjem, medtem ko je bilo sodelovanje z ministrom in drugimi zaposlenimi baje korektno.

Lepa Nataša ponagajala Šarcu, preko poznanstev zaposlovali tudi v SD in SDS

Šarec, Matej Tonin in Janša so v minulih treh mesecih z izjavami nakazali, da so odnosi med Knovsom in Sovo še kako napeti. V središču je bila zaposlitev N. H., znanke premierja Šarca v Sovi. Po polemikah v javnosti in poizvedovanju Knovsa je inšpektorat za javni sektor na pobudo Sove tam opravil nadzor nad zaposlitvijo štirih javnih uslužbencev in ugotovil nekaj kršitev.

Letos je prek poznanstev delovala tudi evropska poslanka Tanja Fajon, ki je kot svojo asistentko v Bruslju zaposlila hčer vodje poslancev SD Matjaža Hana Špelo. Služba pa se je v parlament našla tudi za partnerico poslanca SDS in predsednika podmladka Žana Mahniča.