PREGLED
Pregled leta 2018: V ponedeljek Janše ni nihče poklical
Leto so zaznamovale parlamentarne in lokalne volitve.
Odpri galerijo
Janez Janša in njegova stranka SDS sta relativna zmagovalca parlamentarnih volitev, a je Janša mandatarstvo zavrnil. FOTO: Uroš Hočevar
LJUBLJANA – Leto 2018 je v slovenskem (političnem) prostoru zaznamovalo dvoje volitev. Kakšen mesec prej, kot bi se, če premier Miro Cerar ne bi odstopil, smo se 3. junija podali na parlamentarne volitve. Predvolilna kampanja je bila pestra, odmevale pa so besede Janeza Janše, ki je dejal, da po volilni nedelji zmagovalca pokliče marsikateri politični nasprotnik, ki je sicer prej zatrjeval, da z zmagovalcem ne bi nikoli sodeloval. Na volilno nedeljo je slavila stranka SDS, a relativni zmagovalec dan kasneje ni prejel nobenega klica, vsaj ne takega, da bi se dogovorili o koaliciji. To je nazadnje sestavil prvak drugouvrščene Liste Marjana Šarca s podporo Levice.
Sredi novembra smo volili še na lokalnih volitvah. V Ljubljani ni prišlo do spremembe, v Mariboru Francu Kanglerju ni uspela vrnitev na županski stolček, tesno pa je bilo v Kopru, kjer so prav tako dobili novega župana, Aleša Bržana.
JANUAR
3. – Vodenje UKC Ljubljana je kot v. d. direktorja prevzel Aleš Šabeder, ki je poln mandat dobil februarja, strokovno vodenje pa Jadranka Buturović Ponikvar.
5. – Poklicni gasilci so preklicali stavko ter z vlado sklenili sporazum in aneks h kolektivni pogodbi o višjih plačah operativnim gasilcem.
8.–9. – Predsednik republike Borut Pahor je bil na prvem uradnem obisku po začetku novega mandata v Bruslju. Med drugim se je sestal s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Komisija je problem uveljavitve arbitraže označila kot temo, ki vpliva na celotno EU in evropsko prihodnost zahodnega Balkana ter ponudila svoje posredovanje.
9. – Premier Miro Cerar je v DZ prestal glasovanje o ustavni obtožbi. Vložila jo je SDS zaradi domnevno nezakonitega ravnanja v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija.
9. – Časnik Večer je razkril obstoj posojilne pogodbe v višini 450.000 evrov, ki jo je SDS decembra 2017 sklenil z državljanko BiH Dijano Đuđić, kar ni bilo skladno z zakonom. SDS je del posojila vrnil in prekinil kredit. Računsko sodišče je aprila pri dveh posojilih SDS ugotovilo znake prekrškov, zato so zoper stranko na sodišče vložili obdolžilna predloga. Prav tako se je razkrilo financiranje medijskih podjetij, ki so povezana s stranko, z madžarskim kapitalom.
31. – Ustavno sodišče (US) je presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Vlada lahko proračunska sredstva za kampanjo po mnenju sodnikov lahko porablja le, če predstavi razloge za in proti zakonu. Na US se je obrnilo vrhovno sodišče pri presoji pritožbe pobudnika referenduma o drugem tiru Vilija Kovačiča glede poročila Državne volilne komisije (DVK) o izidu referenduma, ki je padel septembra 2017.
31. – Odstopila je predsednica NSi Ljudmila Novak, ki je stranko vodila od leta 2008. V. d. predsednika je postal Matej Tonin; poln mandat je dobil na kongresu stranke 21. 4.
FEBRUAR
1. – Slovenski ribiči so prejeli prve kazni iz Hrvaške zaradi prečkanja sredinske črte v Piranskem zalivu; vlada je 2. 2. z uredbo določila potek meje ob državni meji s Hrvaško v skladu arbitražno sodbo, v kasnejših mesecih je DZ sprejel več zakonov za implementacijo arbitražne razsodbe.
12. – Policisti in zaposleni na notranjem ministrstvu so začeli stavko zaradi porušenih razmerij, dogovorjenih s stavkovnim sporazumom; pripravili so tudi protestni shod.
12.–14. – Več kot 20.000 zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu je 13. 1. z dveurno opozorilno stavko zahtevalo dvig plač. Tridnevni stavkovni val javnega sektorja je vrhunec dosegel 14. 1., ko je stavkalo preko 40.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, zaprtih je bilo 95 odstotkov šol, na shodu v Ljubljani se je zbralo 20.000 ljudi; stavko so ponovili tudi mesec kasneje.
MAREC
6. – Poslanci SDS in NSi so v DZ vložili ustavni zakon, s katerim bi dodatno zaščitili premoženje NLB pred neveljavnimi pravnomočnimi sodbami hrvaških sodišč. Ljubljana opozarja, da Zagreb ne upošteva dejstva, da sta nasledstveni sporazum in mokriški memorandum določila, da gre v tem primeru za vprašanje nasledstva. Ustavna komisija DZ je aprila zavrnila predlog za začetek postopka spremembe ustavnega zakona. Slovenija je Evropsko komisijo zaprosila za mediacijo, sredi avgusta pa je začel veljati zakon, ki določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost v primeru novih prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem.
10. – Na kongresu SMC je Miro Cerar dobil nov mandat za vodenje stranke.
10. – Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB), projekt ministrstva za zdravje, s katerim naj bi rešili probleme otroške srčne kirurgije, je bil vpisan v sodni register. NIOSB naj bi začel delovati 1. 5., a mu kljub prizadevanju predsednika sveta zavoda, mednarodno uveljavljenega kirurga Igorja Gregoriča, to ni uspelo. Vlada je za delovanje zagotovila dobrih 1,7 milijona evrov, a so rojstvo inštituta zaznamovali spori z UKC o nepotrebnosti postavljanja ločenega programa, odhodi domačih kirurgov (julija so program otroške kardiologije v UKC zapustili še zadnji trije) ter spori s tujimi kirurgi, ki so v Slovenijo prišli na povabilo NIOSB. Oktobra je prenos programa zavrnil še ZZZS. Trenutno program izvajajo v UKC s pomočjo čeških kirurgov in hrvaških intenzivistov, vrnil se je tudi eden od domačih kirurgov.
14. – Miro Cerar je odstopil s položaja predsednika vlade nekaj ur po objavi odločitve vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo rezultate referenduma o drugem tiru in tako ugodilo pritožbi Vilija Kovačiča. Po Cerarjevem mnenju odločitev ni bila dobra za Slovenijo. Označil jo je kot kapljo čez rob poskusom različnih skupin, ki želijo ustvariti vtis, da je v državi vse narobe. DZ se je s Cerarjevim odstopom seznanil 20. 3.
16. – Slovenija je Evropski komisiji predala pismo v povezavi s tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama, na podlagi katerega se mora komisija najkasneje v treh mesecih odločiti, ali bo sprožila postopek zoper Hrvaško. Vlada je 14. 3. sicer sprejela zavezo, da bo v nasprotnem primeru tožbo pred Sodiščem EU vložila sama.
APRIL
1. – V Sloveniji je bil vzpostavljen sistem elektronskega cestninjenja za tovornjake. Dars je postopno začel odstranjevati cestninske postaje.
10. – DZ je soglasno podprl ugotovitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ za Teš 6. Vse vlade od 2004 do 2012 so ravnale neodgovorno, največja politična odgovornost pa je na vladi Boruta Pahorja in takratnih ministrih Francu Križaniču in Mateju Lahovniku. DZ je proti njim naznanil sum kaznivega dejanja opustitve dolžnega nadzorstva oz. nevestnega ravnanja pri opravljanju funkcije. Obenem je vladi predlagal, da naloži SDH, naj od HSE zahteva sprožitev postopka ugotavljanja odškodninske odgovornosti vodstev in nadzornikov Teša in Premogovnika Velenje.
10. – DZ je podprl poročilo zdravstvene preiskovalne komisije ter ji naložil, naj pridobljeno dokumentacijo preda Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) in SDT. Zaključno poročilo opozarja na ključna problema: odtekanje denarja ter brezbrižnost nosilcev javnih funkcij in vodilnih v javnih zavodih. Ugotavlja tudi subjektivno odgovornost ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc zaradi neukrepanja. Pristojnim organom predlaga, naj raziščejo sume kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in jemanja podkupnine za vodjo SDT Harija Furlana ter sume jemanja podkupnine za nekdanjega zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča.
11. – US je kot protiustaven ocenilo zakonski člen, s katerim je zakonodajalec določil omejitev višine odškodnine, ki se lahko dosodi izbrisanim; predlog zakonske rešitve čaka na potrditev vlade.
11. – Prvak SDS Janez Janša je po razveljavitvi sodbe v primeru Patria na US, ki je nato zastaral, vložil odškodninsko tožbo. Od države, nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar in štirih sodnikov zahteva približno 900.000 evrov. Tone Krkovič zahteva 600.000 evrov, z državo pa se je oktobra pogodil prokurist podjetja Rotis Ivan Črnkovič za 63.000 evrov, čeprav je zahteval 13,4 milijona evrov.
26. – DZ je potrdil končno poročilo preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu. Poslanci so soglašali, naj se poročilo in vsa dokumentacija predata organom pregona, pripravijo naj se podlage za ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančnega kriminala. Ker je komisija ugotovila, da so nekateri zaslišani na pričanjih lagali, je predsednik komisije Anže Logar naznanil vložitev kazenskih ovadb zoper nekatere bančnike ter politika Franca Križaniča in Boruta Pahorja.
30. – Guverner BS Boštjan Jazbec je predčasno končal mandat, saj je prevzel funkcijo v vodstvu enotnega evropskega odbora za reševanje bank. S 1. 5. je vodenje osrednje denarne ustanove prevzel namestnik guvernerja Primož Dolenc, ki na oktobrskem glasovanju DZ o novem guvernerju ni dobil potrebne večine, a še vedno vodi banko; v vnovičnem poskusu je predsednik republike Borut Pahor DZ 30. 11. kot kandidata predlagal direktorja Umarja –.
MAJ
4.–6. – Hudo neurje s poplavami je zajelo koroško, podravsko, pomursko in vzhodnoštajersko regijo. V 40 občinah je bilo škode za šest milijonov evrov.
9. – Kitajska družba Hisense je bila izbrana kot kupec Gorenja. Za delnico je ponudila po oceni analitikov visokih 12 evrov. Prevzemno ponudbo je sklenila 26. 6. in postala lastnica 95,4 odstotka delnic. Septembra so potrdili iztisnitev preostalih delničarjev, Gorenje pa se bo umaknilo z borz. Kitajci so zagotovili, da bodo v Gorenju ohranili stabilnost upravljanja in delovna mesta. Prevzem je avgusta odobrila tudi Evropska komisija.
13. – Ponovljeni referendum o zakonu o drugem tiru ni uspel zaradi prenizke udeležbe, čeprav je proti zakonu glasovalo več udeležencev kot zanj. Evropska komisija je marca prižgala zeleno luč za 44 milijonov evrov za pripravljalna dela, za preostalih 109 milijonov evrov EU pa je bila pogodba med Evropsko komisijo in podjetjem 2TDK podpisana konec maja. V igri za sodelovanje pri projektu je Madžarska, vladno pobudo za sklenitev sporazuma o sodelovanju z njo je februarja podprl odbor za zunanjo politiko.
24. – DZ je potrdil ugotovitve končnega poročila preiskave suma pranja denarja in financiranja terorizma v NLB ter suma pranja denarja v Novi KBM. Med drugim je sprejel sklep, da sta za dopuščanje tega politično odgovorna nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec in vlada Boruta Pahorja. DZ je podprl predlog, da se sume kaznivih dejanj naznani organom pregona.
25. – Veljati je začela splošna uredba EU o varstvu podatkov. Slovenija je sicer ena od osmih držav, ki njenih rešitev še niso prenesle v nacionalni pravni red.
JUNIJ
1. – Denarna socialna pomoč se je zvišala na 385 evrov, ukrep naj bi prvotno veljal do konca leta, a je nato DZ novembra izglasoval podaljšanje tudi od leta 2019.
3. – Na predčasnih volitvah v DZ je zmagal SDS s 25-odstotno podporo volivcev. V DZ se je uvrstilo še osem strank: LMŠ (12,6 %), SD (9,9 %), SMC (9,8 %), Levica (9,3 %), NSi (7,2 %), Stranka Alenke Bratušek (5,1 %), Desus (4,9 %) in SNS (4,2 %). Udeležba je bila skromna, 52,6-odstotna. Predsednik republike Borut Pahor je 12. 7. predsednika SDS Janeza Janšo seznanil, da ga bo predlagal za kandidata za mandatarja, a je Janša čez teden dni zavrnil mandatarstvo, saj ni dobil potrebne podpore; medtem pa je prvak drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec začel pogovore o povolilnem povezovanju LMŠ, SD, SMC, SAB, Desusa in NSi.
8. – Območje Bele krajine in Novega mesta je zajelo hudo neurje s točo. Poškodovanih je bilo več kot 1000 objektov, samo v občini Črnomelj so škodo ocenili na 18 milijonov evrov.
22. – DZ je na ustanovni seji potrdil mandate 90 novoizvoljenim poslancem, nato pa z 80 glasovi podpore za predsednika DZ izvolili prvaka NSi Mateja Tonina; proti je bila Levica.
26. – Iz stranke SMC so izključili podpredsednika stranke, nekdanjega predsednika DZ in poslanca Milana Brgleza. Razlog naj bi bilo nespoštovanje odločitev organov stranke; Brglez je avgusta prestopil v poslansko skupino SD.
JULIJ
1. – Slovenija je sprostila dostop delavcev iz Hrvaške na trg dela; prehodnega obdobja prepovedi iz leta 2015 namreč ni podaljšala.
4. – Upniki hrvaškega koncerna Agrokor so potrdili pogodbo o poravnavi. Največji lastniki Agrokorja so tako postali ruski banki Sberbank in VTB ter finančni skladi iz ZDA. Po besedah izrednega pooblaščenca hrvaške vlade za Agrokor Fabrisa Peruška, ki je položaj prevzel po februarskem odstopu Anteja Ramljaka, bo sledil postopek implementacije. Za vključitev Mercatorja v novi sanirani Agrokor predvidoma v začetku 2019 bo potrebno soglasje več kot 50 bank upnic. Marca je sicer slovensko vrhovno sodišče zavrnilo predlog za priznanje postopka izredne uprave nad Agrokorjem.
13. – Slovenija je pri Sodišču EU vložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Evropska komisija je namreč 18. 6. sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe. To je povzročilo razočaranje uradne Ljubljane, ki je odločitev komisije označila za politično in se odločila za samostojno tožbo. V Zagrebu vztrajajo pri ničnosti arbitraže in pozivajo k iskanju dvostranske rešitve spora o meji.
16. – Sindikati v trgovini so s panožno in gospodarsko zbornico ter združenjem delodajalcev podpisali novo kolektivno pogodbo. Ta med drugim prinaša zaprtje trgovin na vse praznike, zvišanje plač in višje dodatke za nedeljsko delo.
18. – Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo Vilija Kovačiča na poročilo DVK o izidu glasovanja na ponovljenem referendumu o drugem tiru in predlog za začasno zadržanje izvajanja zakona o drugem tiru. Zakon je tako začel veljati 21. 7., s tem je bila pot projektu odprta. Vlada je 11. 10. prenesla investitorstvo z direkcije za infrastrukturo na 2TDK, ki ga je avgusta dokapitalizirala z 20 milijoni evrov, konec leta ga čaka še 179-milijonska injekcija. Vlada naj bi decembra sprejela investicijski program, do konca leta pa odločitev o sodelovanju zaledne države pri projektu. Madžarski premier Viktor Orban je sporočil, da je Madžarska od projekta odstopila.
23. – US je razveljavil del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je omogočal retroaktivno uporabo za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oz. po 1. 1. 1990. Odločitev se dotika tudi potekajočih postopkov za odvzem premoženja nezakonitega izvora, med njimi so tudi postopki zoper Franca Kanglerja, Janeza Janšo in Andreja Lovšina.
AVGUST
17. – Predsednik vlade je postal prvak LMŠ Marjan Šarec. Podprla ga je peterica strank LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus in Levica, s katero so po propadu koalicijskih pogajanja z NSi 10. 8. parafirali protokol o sodelovanju. Koalicijski sporazum so predsedniki LMŠ, SD, SMC, SAB in Desusa podpisali 29. 8.
23. – Novi predsednik DZ je po odstopu Mateja Tonina postal prvak SD Dejan Židan.
29. – Zaradi napovedanih sprememb pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov v koalicijski pogodbi se je del podjetnikov odločil oz. napovedal izplačilo celotnega dobička in selitev proizvodnje. Klub slovenskih podjetnikov je začel zbirati podpise pod peticijo, premier Marjan Šarec je odzive označil za preuranjene in nekorektne.
SEPTEMBER
3. – Na spletnih omrežjih so se pojavili posnetki urjenja skupine zamaskirancev v bližini Apač. Šlo je za samooklicano paravojaško formacijo z imenom Štajerska varda. Njen vodja Andrej Šiško, sicer predsednik zunajparlamentarne stranke Gibanje Zedinjena Slovenija, je zanikal, da gre za paravojaško enoto. Po opravljenih hišnih preiskavah so pridržali tri osebe, tudi Šiška. Vrh države in del politike sta se kritično odzvala, uvedena je bila sodna preiskava zaradi obtožb o kaznivem dejanju ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve, Šiško je v priporu.
13. – Slovenija je prvič v zgodovini dobila manjšinsko vlado petih koalicijskih strank (LMŠ, SMC, SD, SAB in Desus), ki ima v parlamentu 43 glasov. Vlado sestavljajo štiri ministrice in 12 ministrov.
14. – Nemški Der Spiegel je objavil mnenje pravne službe Evropske komisije, izdano maja, ki navaja, da drži večina trditev, ki jih je Slovenija glede hrvaških kršitev prava EU predstavila v predlogu tožbe proti Hrvaški. Evropska komisija se je junija odrekla možnosti oblikovanja mnenja glede slovenske tožbe, čeprav ji je pravna služba predlagala, naj prevzame tožbo proti Hrvaški. Komisija na čelu s predsednikom Jean-Claudom Junckerjem ni upoštevala mnenja pravne službe niti ga ni uvrstila na sejo kolegija komisarjev.
14. – Imenovanje nekdanjega direktorja Sove Damirja Črnčeca, ki je v preteklosti večkrat objavljal nestrpne izjave, za državnega sekretarja za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade je zbudilo več ostrih odzivov.
29. – Na izrednem kongresu SLS je bil za predsednika izvoljen Marjan Podobnik, ki je stranko vodil že v letih od 1992 do 2000, leta 2016 pa je bil iz nje izključen.
OKTOBER
7. – Nekdanji minister za javno upravo Boris Koprivnikar je zaradi očitkov, da je še kot minister v zameno za kasnejšo zaposlitev omogočil BTC brezplačne testne frekvence za peto generacijo mobilne telefonije, dal odpoved, BTC pa je vrnil licenco. Komisija DZ za nadzor javnih financ je 10. 10. priporočila računskemu sodišču izredno revizijo podeljevanja frekvenc.
25. – V sporu posojilojemalcev kreditov v švicarskih frankih in bank je po redni sodni poti končan en spor, v katerem je vrhovno sodišče presodilo, da je banka izpolnila pojasnilno dolžnost; zadevi se sicer obeta pot na US in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Po navedbah vrhovnega sodišča sta pri preostalih primerih ključna presoja (ne)izpolnitve pojasnilne dolžnosti in delovanje banke v dobri veri.
29. – Slovenijo so zajele močne padavine. Na Gorenjskem je vodna ujma najbolj prizadela tržiško in kranjskogorsko občino, veter pa je podiral drevesa na območju Črne na Koroškem.
NOVEMBER
5. – Začela se je stavka sindikata delavcev v pravosodju; konec novembra so z vlado dosegli stavkovni sporazum.
9. – Potem ko je SDH 15. 10. sprožil postopek prodaje NLB po postopku prve javne ponudbe delnic (IPO), ki se je nanašal na najmanj 50 odstotkov plus ena delnica in največ 75 odstotkov minus ena delnica, se je privatizacija največje slovenske banke končala. V zasebne roke je prešlo 59,1 odstotka delnic po ceni 51,50 evra za delnico, kar je bila spodnja meja cenovnega razpona. Država je iztržila nekaj manj kot 609 milijonov evrov, med večjimi novimi lastniki sta ameriški sklad Brandes Investment Partner in EBRD. V skladu z zavezami Evropski komisiji bo do konca leta 2019 na prodaj še preostali delež do 75 odstotkov minus ena delnica. Ker zaveze niso bile izpolnjene v celoti v letu 2018, bo moral NLB izvajati še del omejevalnih ukrepov, kot kompenzacijski ukrep pa je predviden začetek prodaje hčerinske zavarovalnice NLB Vita. Delnice NLB so začele kotirati na londonski in ljubljanski borzi 14. 11.
13. – Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Marko Bandelli je odstopil po ultimatu premierja Marjana Šarca, ki mu je očital prepočasno delo in neprimerno komuniciranje. Stranka SAB je 28. 11. kot kandidata za ministra predlagala Iztoka Purića.
15. – Vlada je globalni dogovor ZN o migracijah po številnih kritikah iz vrst opozicije, češ da izenačuje zakonite in ilegalne migracije, podprla. Po napovedih bo decembra v Marakešu sodelovala pri njegovem sprejemanju. SDS in SNS sta 21. 11. v DZ vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma glede dogovora.
16.–18. – Ljubljana je gostila evropsko srečanje Trilateralne komisije, na katerem je več kot 200 vplivnih posameznikov iz Evrope in sveta razpravljalo o prihodnosti Evrope.
18. – V 212 občinah po državi so potekale lokalne volitve. Volilna udeležba je bila 51,2 odstotka, kar je za skoraj osem odstotnih točk več kot leta 2014. V Ljubljani je v prvem krogu znova zmagal Zoran Janković. Za približno četrtino občin bo potreben drugi krog, med drugim v Mariboru, Kopru in Kranju.
27. – Nova načelnica generalštaba SV je postala Alenka Ermenc, ki ta položaj zaseda kot edina ženska med šefi vojska članic Nata. Pred tem je bila 23. 11. kot prva ženska povišana v generalmajorko SV.
29. – DZ je v prvi obravnavi podprl novelo zakona o minimalni plači, ki jo je predlagala Levica. Minimalna plača naj bi se z letom 2019 zvišala na 667, leta 2020 pa na 700 evrov, iz nje naj bi izključili tudi vse dodatke.
DECEMBER
2. – V 56 občinah, kjer v prvem krogu lokalnih volitev pred dvema tednoma niso izvolili županov, je potekal drugi krog županskih volitev. Med njimi je bilo tudi šest od skupaj 11 mestnih občin. V petih so dobili novega župana, najbolj dramatično pa je bilo v Kopru, kjer je aktualni župan Boris Popovič po neuradnih izidih prejel le nekaj glasov manj kot izzivalec Aleš Bržan, zato so sledile pritožbe in izid volitev še ni dokončen. Podobno je v Šmarjeških Toplicah, kjer je bil rezultat med Bernardko Krn in Marjanom Hribarjem sprva neodločen, a bodo volitve v delu občine po pritožbi ponovili. Vodenje Maribora bo prevzel Saša Arsenovič, ki je premagal nekdanjega župana Franca Kanglerja, v Kranju je zmagal Matjaž Rakovec, v Novi Gorici Klemen Miklavčič, v Slovenj Gradcu Tilen Klugler, na Ptuju pa je Nuška Gajšek postala edina županja v kateri od mestnih občin. Udeležba je bila v drugem krogu 49,2-odstotna, višja kot pred štirimi leti. Na tokratnih lokalnih volitvah je bilo na čelo občin izvoljenih največ žensk doslej.
2. – V. d. direktorja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) Brane Dobnikar je potrdil, da je predsednik sveta Igor Gregorič pred tednom dni nepreklicno odstopil kot predsednik in tudi kot član sveta, odstopno izjavo ima pripravljeno tudi Dobnikar.
6. – Vlada je iz upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) odpoklicala predsednika Miho Juharta in za neizvršnega direktorja imenovala Tomaža Beska. Razlog je zgodba s prodajo zemljišča za tovarno družbe Lonstroff v Logatcu.
6. – Tožilstvo je vložilo obtožnico zoper predsednika Zedinjene Slovenije Andreja Šiška.
7. – Občinska volilna komisija v Kopru je 6. 12. v celoti zavrnila ugovore Borisa Popoviča in Aleša Bržana glede nedeljskih županskih volitev. Število glasov se je sicer nekoliko spremenilo, a dodatno v prid Bržanu, ki tako ostaja zmagovalec.
10. – Slovenija je skupaj s 150 državami pristopila k dogovoru ZN o migracijah. Zunanji minister Miro Cerar je menil, da je s tem preseženo strašenje skrajnih populistov, tudi predsednik republike Borut Pahor je poudaril pomen pristopa k dogovoru. Na ljubljanskem Trgu republike pa so zaradi pristopa Slovenije k dogovoru potekali protesti.
11. – Minister za zdravje Samo Fakin je naznanil ukinitev Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. Program obravnave otrok s srčnimi boleznimi bo kot samostojna organizacijska enota v prihodnje deloval v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
11. – Vlada je imenovala Tatjano Bobnar za novo generalno direktorico policije za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Mandat je nastopila dan kasneje in v slovesnem nagovoru opozorila, da je varnost eno ključnih vprašanj današnjega časa, globalna dogajanja pa zahtevajo hitro prilagajanje policije.
11. – Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je predlagal razrešitev glavnega inšpektorja inšpektorata za šolstvo in šport Tomaža Rozmana, ker da ni zadovoljen z njegovim delom. Vlada ga je na četrtkovi seji tudi razrešila.
13. – Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. DZ je naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Vlada je že napovedala pripravo ustreznih rešitev, pri čemer je več strank izrazilo naklonjenost ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu.
13. – DZ je podprl novelo zakona o minimalni plači, ki so jo ob podpori koalicijskih poslanskih skupin pripravili v Levici. Novela zakona minimalno plačo s sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišuje na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega ureja časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače in formulo za njen izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot tudi navzdol. DZ je sprejel tudi novelo zakona o izvrševanju državnih proračunov za leti 2018 in 2019, s katero se zagotavlja zadostna sredstva za dodatne obveznosti, ki jih je med letom prevzela država.
13. – Občinska volilna komisija v Šmarjeških Toplicah bo morala vnovič odločiti o ponovitvi drugega kroga županskih volitev na volišču v Beli Cerkvi. Upravno sodišče je namreč odpravilo sklep volilne komisije o ponovitvi volitev in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek, tako da 16. 12. ne bo napovedane ponovitve volitev.
14. – Zunanji minister Miro Cerar se je sestal z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom in s svetovalcem za nacionalno varnost Johnom Boltonom ter tako sklenil prvi obisk na tej ravni v ZDA po osmih letih.
17. – Programski svet RTV Slovenija ni podprl predloga nadzornikov zavoda za razrešitev generalnega direktorja Igorja Kadunca. Da bi ta predčasno odšel s položaja bi moralo za razrešitev glasovati vsaj 15 od vseh 29 svetnikov, a jih je le 14. Največ očitkov nadzornikov na Kadunčev račun je bilo povezanih z neizvrševanjem sklepov nadzornega sveta.
19. – DZ je za guvernerja Banke Slovenije imenoval Boštjana Vasleta. Vasle bo postal peti guverner slovenske centralne banke, na položaju bo nasledil Boštjana Jazbeca, ki je konec aprila odšel na drugo delovno mesto.
19. – DZ je imenoval Iztoka Puriča za novega ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Na tem položaju bo zamenjal Marka Bandellija, ki je novembra odstopil zaradi očitkov o neprimerni komunikaciji in slabem delu. Bandelli se vrača v poslanske klopi, hkrati pa je poslanska funkcija prenehala Andreju Šušmelju (SAB).
19. – Odstopil je glavni izvršni direktor DUTB Imre Balogh.
19. – Katja Šugman Stubbs je na ustavnem sodišču začela devetletni mandat ustavne sodnice, ustavni sodnik Rajko Knez pa triletni mandat predsednika ustavnega sodišča. Oba bosta na svojih mestih nadomestila dozdajšnjo ustavno sodnico in predsednico ustavnega sodišča Jadranko Sovdat, ki ji je potekel mandat.
19. – Generalna skupščina ZN je potrdila resolucijo o globalnem dogovoru ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Resolucijo je med 152 državami podprla tudi Slovenija, ki je ob potrditvi podala tudi formalno obrazložitev glasovanja. V njej je izpostavila pravno nezavezujočo naravo dogovora ter suverenost držav in njihovo pravico, da same določajo svojo nacionalno migracijsko politiko in zakonodajo.
21. – Na konstitutivni seji Mestnega sveta Koper so svetniki potrdili županski mandat Alešu Bržanu, ki je v drugem krogu lokalnih volitev za sedem glasov premagal dolgoletnega župana Borisa Popoviča.
21. – Hrvaška je poslala odgovor Sodišču EU v Luxembourgu na slovensko tožbo zaradi nespoštovanja in neuveljavitve arbitražne odločbe. V odgovoru je Zagreb izpostavil ugovor na pristojnost Sodišča EU za reševanje spora. Slovenija je sicer nedavno Hrvaško vnovič pozvala k ustanovitvi skupnih organov za izvršitev arbitražne razsodbe o meji.
Sredi novembra smo volili še na lokalnih volitvah. V Ljubljani ni prišlo do spremembe, v Mariboru Francu Kanglerju ni uspela vrnitev na županski stolček, tesno pa je bilo v Kopru, kjer so prav tako dobili novega župana, Aleša Bržana.
Preostale preglede leta 2018 si lahko ogledate tukaj.
Poglejmo, kaj se je še dogajalo v Sloveniji v letu 2018:JANUAR
3. – Vodenje UKC Ljubljana je kot v. d. direktorja prevzel Aleš Šabeder, ki je poln mandat dobil februarja, strokovno vodenje pa Jadranka Buturović Ponikvar.
5. – Poklicni gasilci so preklicali stavko ter z vlado sklenili sporazum in aneks h kolektivni pogodbi o višjih plačah operativnim gasilcem.
8.–9. – Predsednik republike Borut Pahor je bil na prvem uradnem obisku po začetku novega mandata v Bruslju. Med drugim se je sestal s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Komisija je problem uveljavitve arbitraže označila kot temo, ki vpliva na celotno EU in evropsko prihodnost zahodnega Balkana ter ponudila svoje posredovanje.
9. – Premier Miro Cerar je v DZ prestal glasovanje o ustavni obtožbi. Vložila jo je SDS zaradi domnevno nezakonitega ravnanja v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija.
9. – Časnik Večer je razkril obstoj posojilne pogodbe v višini 450.000 evrov, ki jo je SDS decembra 2017 sklenil z državljanko BiH Dijano Đuđić, kar ni bilo skladno z zakonom. SDS je del posojila vrnil in prekinil kredit. Računsko sodišče je aprila pri dveh posojilih SDS ugotovilo znake prekrškov, zato so zoper stranko na sodišče vložili obdolžilna predloga. Prav tako se je razkrilo financiranje medijskih podjetij, ki so povezana s stranko, z madžarskim kapitalom.
31. – Ustavno sodišče (US) je presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Vlada lahko proračunska sredstva za kampanjo po mnenju sodnikov lahko porablja le, če predstavi razloge za in proti zakonu. Na US se je obrnilo vrhovno sodišče pri presoji pritožbe pobudnika referenduma o drugem tiru Vilija Kovačiča glede poročila Državne volilne komisije (DVK) o izidu referenduma, ki je padel septembra 2017.
31. – Odstopila je predsednica NSi Ljudmila Novak, ki je stranko vodila od leta 2008. V. d. predsednika je postal Matej Tonin; poln mandat je dobil na kongresu stranke 21. 4.
FEBRUAR
1. – Slovenski ribiči so prejeli prve kazni iz Hrvaške zaradi prečkanja sredinske črte v Piranskem zalivu; vlada je 2. 2. z uredbo določila potek meje ob državni meji s Hrvaško v skladu arbitražno sodbo, v kasnejših mesecih je DZ sprejel več zakonov za implementacijo arbitražne razsodbe.
12. – Policisti in zaposleni na notranjem ministrstvu so začeli stavko zaradi porušenih razmerij, dogovorjenih s stavkovnim sporazumom; pripravili so tudi protestni shod.
12.–14. – Več kot 20.000 zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu je 13. 1. z dveurno opozorilno stavko zahtevalo dvig plač. Tridnevni stavkovni val javnega sektorja je vrhunec dosegel 14. 1., ko je stavkalo preko 40.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, zaprtih je bilo 95 odstotkov šol, na shodu v Ljubljani se je zbralo 20.000 ljudi; stavko so ponovili tudi mesec kasneje.
MAREC
6. – Poslanci SDS in NSi so v DZ vložili ustavni zakon, s katerim bi dodatno zaščitili premoženje NLB pred neveljavnimi pravnomočnimi sodbami hrvaških sodišč. Ljubljana opozarja, da Zagreb ne upošteva dejstva, da sta nasledstveni sporazum in mokriški memorandum določila, da gre v tem primeru za vprašanje nasledstva. Ustavna komisija DZ je aprila zavrnila predlog za začetek postopka spremembe ustavnega zakona. Slovenija je Evropsko komisijo zaprosila za mediacijo, sredi avgusta pa je začel veljati zakon, ki določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost v primeru novih prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem.
10. – Na kongresu SMC je Miro Cerar dobil nov mandat za vodenje stranke.
10. – Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB), projekt ministrstva za zdravje, s katerim naj bi rešili probleme otroške srčne kirurgije, je bil vpisan v sodni register. NIOSB naj bi začel delovati 1. 5., a mu kljub prizadevanju predsednika sveta zavoda, mednarodno uveljavljenega kirurga Igorja Gregoriča, to ni uspelo. Vlada je za delovanje zagotovila dobrih 1,7 milijona evrov, a so rojstvo inštituta zaznamovali spori z UKC o nepotrebnosti postavljanja ločenega programa, odhodi domačih kirurgov (julija so program otroške kardiologije v UKC zapustili še zadnji trije) ter spori s tujimi kirurgi, ki so v Slovenijo prišli na povabilo NIOSB. Oktobra je prenos programa zavrnil še ZZZS. Trenutno program izvajajo v UKC s pomočjo čeških kirurgov in hrvaških intenzivistov, vrnil se je tudi eden od domačih kirurgov.
14. – Miro Cerar je odstopil s položaja predsednika vlade nekaj ur po objavi odločitve vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo rezultate referenduma o drugem tiru in tako ugodilo pritožbi Vilija Kovačiča. Po Cerarjevem mnenju odločitev ni bila dobra za Slovenijo. Označil jo je kot kapljo čez rob poskusom različnih skupin, ki želijo ustvariti vtis, da je v državi vse narobe. DZ se je s Cerarjevim odstopom seznanil 20. 3.
16. – Slovenija je Evropski komisiji predala pismo v povezavi s tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama, na podlagi katerega se mora komisija najkasneje v treh mesecih odločiti, ali bo sprožila postopek zoper Hrvaško. Vlada je 14. 3. sicer sprejela zavezo, da bo v nasprotnem primeru tožbo pred Sodiščem EU vložila sama.
APRIL
1. – V Sloveniji je bil vzpostavljen sistem elektronskega cestninjenja za tovornjake. Dars je postopno začel odstranjevati cestninske postaje.
10. – DZ je soglasno podprl ugotovitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ za Teš 6. Vse vlade od 2004 do 2012 so ravnale neodgovorno, največja politična odgovornost pa je na vladi Boruta Pahorja in takratnih ministrih Francu Križaniču in Mateju Lahovniku. DZ je proti njim naznanil sum kaznivega dejanja opustitve dolžnega nadzorstva oz. nevestnega ravnanja pri opravljanju funkcije. Obenem je vladi predlagal, da naloži SDH, naj od HSE zahteva sprožitev postopka ugotavljanja odškodninske odgovornosti vodstev in nadzornikov Teša in Premogovnika Velenje.
10. – DZ je podprl poročilo zdravstvene preiskovalne komisije ter ji naložil, naj pridobljeno dokumentacijo preda Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) in SDT. Zaključno poročilo opozarja na ključna problema: odtekanje denarja ter brezbrižnost nosilcev javnih funkcij in vodilnih v javnih zavodih. Ugotavlja tudi subjektivno odgovornost ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc zaradi neukrepanja. Pristojnim organom predlaga, naj raziščejo sume kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in jemanja podkupnine za vodjo SDT Harija Furlana ter sume jemanja podkupnine za nekdanjega zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča.
11. – US je kot protiustaven ocenilo zakonski člen, s katerim je zakonodajalec določil omejitev višine odškodnine, ki se lahko dosodi izbrisanim; predlog zakonske rešitve čaka na potrditev vlade.
11. – Prvak SDS Janez Janša je po razveljavitvi sodbe v primeru Patria na US, ki je nato zastaral, vložil odškodninsko tožbo. Od države, nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar in štirih sodnikov zahteva približno 900.000 evrov. Tone Krkovič zahteva 600.000 evrov, z državo pa se je oktobra pogodil prokurist podjetja Rotis Ivan Črnkovič za 63.000 evrov, čeprav je zahteval 13,4 milijona evrov.
26. – DZ je potrdil končno poročilo preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu. Poslanci so soglašali, naj se poročilo in vsa dokumentacija predata organom pregona, pripravijo naj se podlage za ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančnega kriminala. Ker je komisija ugotovila, da so nekateri zaslišani na pričanjih lagali, je predsednik komisije Anže Logar naznanil vložitev kazenskih ovadb zoper nekatere bančnike ter politika Franca Križaniča in Boruta Pahorja.
30. – Guverner BS Boštjan Jazbec je predčasno končal mandat, saj je prevzel funkcijo v vodstvu enotnega evropskega odbora za reševanje bank. S 1. 5. je vodenje osrednje denarne ustanove prevzel namestnik guvernerja Primož Dolenc, ki na oktobrskem glasovanju DZ o novem guvernerju ni dobil potrebne večine, a še vedno vodi banko; v vnovičnem poskusu je predsednik republike Borut Pahor DZ 30. 11. kot kandidata predlagal direktorja Umarja –.
MAJ
4.–6. – Hudo neurje s poplavami je zajelo koroško, podravsko, pomursko in vzhodnoštajersko regijo. V 40 občinah je bilo škode za šest milijonov evrov.
9. – Kitajska družba Hisense je bila izbrana kot kupec Gorenja. Za delnico je ponudila po oceni analitikov visokih 12 evrov. Prevzemno ponudbo je sklenila 26. 6. in postala lastnica 95,4 odstotka delnic. Septembra so potrdili iztisnitev preostalih delničarjev, Gorenje pa se bo umaknilo z borz. Kitajci so zagotovili, da bodo v Gorenju ohranili stabilnost upravljanja in delovna mesta. Prevzem je avgusta odobrila tudi Evropska komisija.
13. – Ponovljeni referendum o zakonu o drugem tiru ni uspel zaradi prenizke udeležbe, čeprav je proti zakonu glasovalo več udeležencev kot zanj. Evropska komisija je marca prižgala zeleno luč za 44 milijonov evrov za pripravljalna dela, za preostalih 109 milijonov evrov EU pa je bila pogodba med Evropsko komisijo in podjetjem 2TDK podpisana konec maja. V igri za sodelovanje pri projektu je Madžarska, vladno pobudo za sklenitev sporazuma o sodelovanju z njo je februarja podprl odbor za zunanjo politiko.
24. – DZ je potrdil ugotovitve končnega poročila preiskave suma pranja denarja in financiranja terorizma v NLB ter suma pranja denarja v Novi KBM. Med drugim je sprejel sklep, da sta za dopuščanje tega politično odgovorna nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec in vlada Boruta Pahorja. DZ je podprl predlog, da se sume kaznivih dejanj naznani organom pregona.
25. – Veljati je začela splošna uredba EU o varstvu podatkov. Slovenija je sicer ena od osmih držav, ki njenih rešitev še niso prenesle v nacionalni pravni red.
JUNIJ
1. – Denarna socialna pomoč se je zvišala na 385 evrov, ukrep naj bi prvotno veljal do konca leta, a je nato DZ novembra izglasoval podaljšanje tudi od leta 2019.
3. – Na predčasnih volitvah v DZ je zmagal SDS s 25-odstotno podporo volivcev. V DZ se je uvrstilo še osem strank: LMŠ (12,6 %), SD (9,9 %), SMC (9,8 %), Levica (9,3 %), NSi (7,2 %), Stranka Alenke Bratušek (5,1 %), Desus (4,9 %) in SNS (4,2 %). Udeležba je bila skromna, 52,6-odstotna. Predsednik republike Borut Pahor je 12. 7. predsednika SDS Janeza Janšo seznanil, da ga bo predlagal za kandidata za mandatarja, a je Janša čez teden dni zavrnil mandatarstvo, saj ni dobil potrebne podpore; medtem pa je prvak drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec začel pogovore o povolilnem povezovanju LMŠ, SD, SMC, SAB, Desusa in NSi.
8. – Območje Bele krajine in Novega mesta je zajelo hudo neurje s točo. Poškodovanih je bilo več kot 1000 objektov, samo v občini Črnomelj so škodo ocenili na 18 milijonov evrov.
22. – DZ je na ustanovni seji potrdil mandate 90 novoizvoljenim poslancem, nato pa z 80 glasovi podpore za predsednika DZ izvolili prvaka NSi Mateja Tonina; proti je bila Levica.
26. – Iz stranke SMC so izključili podpredsednika stranke, nekdanjega predsednika DZ in poslanca Milana Brgleza. Razlog naj bi bilo nespoštovanje odločitev organov stranke; Brglez je avgusta prestopil v poslansko skupino SD.
JULIJ
1. – Slovenija je sprostila dostop delavcev iz Hrvaške na trg dela; prehodnega obdobja prepovedi iz leta 2015 namreč ni podaljšala.
4. – Upniki hrvaškega koncerna Agrokor so potrdili pogodbo o poravnavi. Največji lastniki Agrokorja so tako postali ruski banki Sberbank in VTB ter finančni skladi iz ZDA. Po besedah izrednega pooblaščenca hrvaške vlade za Agrokor Fabrisa Peruška, ki je položaj prevzel po februarskem odstopu Anteja Ramljaka, bo sledil postopek implementacije. Za vključitev Mercatorja v novi sanirani Agrokor predvidoma v začetku 2019 bo potrebno soglasje več kot 50 bank upnic. Marca je sicer slovensko vrhovno sodišče zavrnilo predlog za priznanje postopka izredne uprave nad Agrokorjem.
13. – Slovenija je pri Sodišču EU vložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Evropska komisija je namreč 18. 6. sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe. To je povzročilo razočaranje uradne Ljubljane, ki je odločitev komisije označila za politično in se odločila za samostojno tožbo. V Zagrebu vztrajajo pri ničnosti arbitraže in pozivajo k iskanju dvostranske rešitve spora o meji.
16. – Sindikati v trgovini so s panožno in gospodarsko zbornico ter združenjem delodajalcev podpisali novo kolektivno pogodbo. Ta med drugim prinaša zaprtje trgovin na vse praznike, zvišanje plač in višje dodatke za nedeljsko delo.
18. – Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo Vilija Kovačiča na poročilo DVK o izidu glasovanja na ponovljenem referendumu o drugem tiru in predlog za začasno zadržanje izvajanja zakona o drugem tiru. Zakon je tako začel veljati 21. 7., s tem je bila pot projektu odprta. Vlada je 11. 10. prenesla investitorstvo z direkcije za infrastrukturo na 2TDK, ki ga je avgusta dokapitalizirala z 20 milijoni evrov, konec leta ga čaka še 179-milijonska injekcija. Vlada naj bi decembra sprejela investicijski program, do konca leta pa odločitev o sodelovanju zaledne države pri projektu. Madžarski premier Viktor Orban je sporočil, da je Madžarska od projekta odstopila.
23. – US je razveljavil del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je omogočal retroaktivno uporabo za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oz. po 1. 1. 1990. Odločitev se dotika tudi potekajočih postopkov za odvzem premoženja nezakonitega izvora, med njimi so tudi postopki zoper Franca Kanglerja, Janeza Janšo in Andreja Lovšina.
AVGUST
17. – Predsednik vlade je postal prvak LMŠ Marjan Šarec. Podprla ga je peterica strank LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus in Levica, s katero so po propadu koalicijskih pogajanja z NSi 10. 8. parafirali protokol o sodelovanju. Koalicijski sporazum so predsedniki LMŠ, SD, SMC, SAB in Desusa podpisali 29. 8.
23. – Novi predsednik DZ je po odstopu Mateja Tonina postal prvak SD Dejan Židan.
29. – Zaradi napovedanih sprememb pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov v koalicijski pogodbi se je del podjetnikov odločil oz. napovedal izplačilo celotnega dobička in selitev proizvodnje. Klub slovenskih podjetnikov je začel zbirati podpise pod peticijo, premier Marjan Šarec je odzive označil za preuranjene in nekorektne.
SEPTEMBER
3. – Na spletnih omrežjih so se pojavili posnetki urjenja skupine zamaskirancev v bližini Apač. Šlo je za samooklicano paravojaško formacijo z imenom Štajerska varda. Njen vodja Andrej Šiško, sicer predsednik zunajparlamentarne stranke Gibanje Zedinjena Slovenija, je zanikal, da gre za paravojaško enoto. Po opravljenih hišnih preiskavah so pridržali tri osebe, tudi Šiška. Vrh države in del politike sta se kritično odzvala, uvedena je bila sodna preiskava zaradi obtožb o kaznivem dejanju ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve, Šiško je v priporu.
13. – Slovenija je prvič v zgodovini dobila manjšinsko vlado petih koalicijskih strank (LMŠ, SMC, SD, SAB in Desus), ki ima v parlamentu 43 glasov. Vlado sestavljajo štiri ministrice in 12 ministrov.
14. – Nemški Der Spiegel je objavil mnenje pravne službe Evropske komisije, izdano maja, ki navaja, da drži večina trditev, ki jih je Slovenija glede hrvaških kršitev prava EU predstavila v predlogu tožbe proti Hrvaški. Evropska komisija se je junija odrekla možnosti oblikovanja mnenja glede slovenske tožbe, čeprav ji je pravna služba predlagala, naj prevzame tožbo proti Hrvaški. Komisija na čelu s predsednikom Jean-Claudom Junckerjem ni upoštevala mnenja pravne službe niti ga ni uvrstila na sejo kolegija komisarjev.
14. – Imenovanje nekdanjega direktorja Sove Damirja Črnčeca, ki je v preteklosti večkrat objavljal nestrpne izjave, za državnega sekretarja za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade je zbudilo več ostrih odzivov.
29. – Na izrednem kongresu SLS je bil za predsednika izvoljen Marjan Podobnik, ki je stranko vodil že v letih od 1992 do 2000, leta 2016 pa je bil iz nje izključen.
OKTOBER
7. – Nekdanji minister za javno upravo Boris Koprivnikar je zaradi očitkov, da je še kot minister v zameno za kasnejšo zaposlitev omogočil BTC brezplačne testne frekvence za peto generacijo mobilne telefonije, dal odpoved, BTC pa je vrnil licenco. Komisija DZ za nadzor javnih financ je 10. 10. priporočila računskemu sodišču izredno revizijo podeljevanja frekvenc.
25. – V sporu posojilojemalcev kreditov v švicarskih frankih in bank je po redni sodni poti končan en spor, v katerem je vrhovno sodišče presodilo, da je banka izpolnila pojasnilno dolžnost; zadevi se sicer obeta pot na US in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Po navedbah vrhovnega sodišča sta pri preostalih primerih ključna presoja (ne)izpolnitve pojasnilne dolžnosti in delovanje banke v dobri veri.
29. – Slovenijo so zajele močne padavine. Na Gorenjskem je vodna ujma najbolj prizadela tržiško in kranjskogorsko občino, veter pa je podiral drevesa na območju Črne na Koroškem.
NOVEMBER
5. – Začela se je stavka sindikata delavcev v pravosodju; konec novembra so z vlado dosegli stavkovni sporazum.
9. – Potem ko je SDH 15. 10. sprožil postopek prodaje NLB po postopku prve javne ponudbe delnic (IPO), ki se je nanašal na najmanj 50 odstotkov plus ena delnica in največ 75 odstotkov minus ena delnica, se je privatizacija največje slovenske banke končala. V zasebne roke je prešlo 59,1 odstotka delnic po ceni 51,50 evra za delnico, kar je bila spodnja meja cenovnega razpona. Država je iztržila nekaj manj kot 609 milijonov evrov, med večjimi novimi lastniki sta ameriški sklad Brandes Investment Partner in EBRD. V skladu z zavezami Evropski komisiji bo do konca leta 2019 na prodaj še preostali delež do 75 odstotkov minus ena delnica. Ker zaveze niso bile izpolnjene v celoti v letu 2018, bo moral NLB izvajati še del omejevalnih ukrepov, kot kompenzacijski ukrep pa je predviden začetek prodaje hčerinske zavarovalnice NLB Vita. Delnice NLB so začele kotirati na londonski in ljubljanski borzi 14. 11.
13. – Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Marko Bandelli je odstopil po ultimatu premierja Marjana Šarca, ki mu je očital prepočasno delo in neprimerno komuniciranje. Stranka SAB je 28. 11. kot kandidata za ministra predlagala Iztoka Purića.
15. – Vlada je globalni dogovor ZN o migracijah po številnih kritikah iz vrst opozicije, češ da izenačuje zakonite in ilegalne migracije, podprla. Po napovedih bo decembra v Marakešu sodelovala pri njegovem sprejemanju. SDS in SNS sta 21. 11. v DZ vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma glede dogovora.
16.–18. – Ljubljana je gostila evropsko srečanje Trilateralne komisije, na katerem je več kot 200 vplivnih posameznikov iz Evrope in sveta razpravljalo o prihodnosti Evrope.
18. – V 212 občinah po državi so potekale lokalne volitve. Volilna udeležba je bila 51,2 odstotka, kar je za skoraj osem odstotnih točk več kot leta 2014. V Ljubljani je v prvem krogu znova zmagal Zoran Janković. Za približno četrtino občin bo potreben drugi krog, med drugim v Mariboru, Kopru in Kranju.
27. – Nova načelnica generalštaba SV je postala Alenka Ermenc, ki ta položaj zaseda kot edina ženska med šefi vojska članic Nata. Pred tem je bila 23. 11. kot prva ženska povišana v generalmajorko SV.
29. – DZ je v prvi obravnavi podprl novelo zakona o minimalni plači, ki jo je predlagala Levica. Minimalna plača naj bi se z letom 2019 zvišala na 667, leta 2020 pa na 700 evrov, iz nje naj bi izključili tudi vse dodatke.
DECEMBER
2. – V 56 občinah, kjer v prvem krogu lokalnih volitev pred dvema tednoma niso izvolili županov, je potekal drugi krog županskih volitev. Med njimi je bilo tudi šest od skupaj 11 mestnih občin. V petih so dobili novega župana, najbolj dramatično pa je bilo v Kopru, kjer je aktualni župan Boris Popovič po neuradnih izidih prejel le nekaj glasov manj kot izzivalec Aleš Bržan, zato so sledile pritožbe in izid volitev še ni dokončen. Podobno je v Šmarjeških Toplicah, kjer je bil rezultat med Bernardko Krn in Marjanom Hribarjem sprva neodločen, a bodo volitve v delu občine po pritožbi ponovili. Vodenje Maribora bo prevzel Saša Arsenovič, ki je premagal nekdanjega župana Franca Kanglerja, v Kranju je zmagal Matjaž Rakovec, v Novi Gorici Klemen Miklavčič, v Slovenj Gradcu Tilen Klugler, na Ptuju pa je Nuška Gajšek postala edina županja v kateri od mestnih občin. Udeležba je bila v drugem krogu 49,2-odstotna, višja kot pred štirimi leti. Na tokratnih lokalnih volitvah je bilo na čelo občin izvoljenih največ žensk doslej.
2. – V. d. direktorja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) Brane Dobnikar je potrdil, da je predsednik sveta Igor Gregorič pred tednom dni nepreklicno odstopil kot predsednik in tudi kot član sveta, odstopno izjavo ima pripravljeno tudi Dobnikar.
6. – Vlada je iz upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) odpoklicala predsednika Miho Juharta in za neizvršnega direktorja imenovala Tomaža Beska. Razlog je zgodba s prodajo zemljišča za tovarno družbe Lonstroff v Logatcu.
6. – Tožilstvo je vložilo obtožnico zoper predsednika Zedinjene Slovenije Andreja Šiška.
7. – Občinska volilna komisija v Kopru je 6. 12. v celoti zavrnila ugovore Borisa Popoviča in Aleša Bržana glede nedeljskih županskih volitev. Število glasov se je sicer nekoliko spremenilo, a dodatno v prid Bržanu, ki tako ostaja zmagovalec.
10. – Slovenija je skupaj s 150 državami pristopila k dogovoru ZN o migracijah. Zunanji minister Miro Cerar je menil, da je s tem preseženo strašenje skrajnih populistov, tudi predsednik republike Borut Pahor je poudaril pomen pristopa k dogovoru. Na ljubljanskem Trgu republike pa so zaradi pristopa Slovenije k dogovoru potekali protesti.
11. – Minister za zdravje Samo Fakin je naznanil ukinitev Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. Program obravnave otrok s srčnimi boleznimi bo kot samostojna organizacijska enota v prihodnje deloval v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
11. – Vlada je imenovala Tatjano Bobnar za novo generalno direktorico policije za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Mandat je nastopila dan kasneje in v slovesnem nagovoru opozorila, da je varnost eno ključnih vprašanj današnjega časa, globalna dogajanja pa zahtevajo hitro prilagajanje policije.
11. – Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je predlagal razrešitev glavnega inšpektorja inšpektorata za šolstvo in šport Tomaža Rozmana, ker da ni zadovoljen z njegovim delom. Vlada ga je na četrtkovi seji tudi razrešila.
13. – Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. DZ je naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Vlada je že napovedala pripravo ustreznih rešitev, pri čemer je več strank izrazilo naklonjenost ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu.
13. – DZ je podprl novelo zakona o minimalni plači, ki so jo ob podpori koalicijskih poslanskih skupin pripravili v Levici. Novela zakona minimalno plačo s sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišuje na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega ureja časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače in formulo za njen izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot tudi navzdol. DZ je sprejel tudi novelo zakona o izvrševanju državnih proračunov za leti 2018 in 2019, s katero se zagotavlja zadostna sredstva za dodatne obveznosti, ki jih je med letom prevzela država.
13. – Občinska volilna komisija v Šmarjeških Toplicah bo morala vnovič odločiti o ponovitvi drugega kroga županskih volitev na volišču v Beli Cerkvi. Upravno sodišče je namreč odpravilo sklep volilne komisije o ponovitvi volitev in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek, tako da 16. 12. ne bo napovedane ponovitve volitev.
14. – Zunanji minister Miro Cerar se je sestal z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom in s svetovalcem za nacionalno varnost Johnom Boltonom ter tako sklenil prvi obisk na tej ravni v ZDA po osmih letih.
17. – Programski svet RTV Slovenija ni podprl predloga nadzornikov zavoda za razrešitev generalnega direktorja Igorja Kadunca. Da bi ta predčasno odšel s položaja bi moralo za razrešitev glasovati vsaj 15 od vseh 29 svetnikov, a jih je le 14. Največ očitkov nadzornikov na Kadunčev račun je bilo povezanih z neizvrševanjem sklepov nadzornega sveta.
19. – DZ je za guvernerja Banke Slovenije imenoval Boštjana Vasleta. Vasle bo postal peti guverner slovenske centralne banke, na položaju bo nasledil Boštjana Jazbeca, ki je konec aprila odšel na drugo delovno mesto.
19. – DZ je imenoval Iztoka Puriča za novega ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Na tem položaju bo zamenjal Marka Bandellija, ki je novembra odstopil zaradi očitkov o neprimerni komunikaciji in slabem delu. Bandelli se vrača v poslanske klopi, hkrati pa je poslanska funkcija prenehala Andreju Šušmelju (SAB).
19. – Odstopil je glavni izvršni direktor DUTB Imre Balogh.
19. – Katja Šugman Stubbs je na ustavnem sodišču začela devetletni mandat ustavne sodnice, ustavni sodnik Rajko Knez pa triletni mandat predsednika ustavnega sodišča. Oba bosta na svojih mestih nadomestila dozdajšnjo ustavno sodnico in predsednico ustavnega sodišča Jadranko Sovdat, ki ji je potekel mandat.
19. – Generalna skupščina ZN je potrdila resolucijo o globalnem dogovoru ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Resolucijo je med 152 državami podprla tudi Slovenija, ki je ob potrditvi podala tudi formalno obrazložitev glasovanja. V njej je izpostavila pravno nezavezujočo naravo dogovora ter suverenost držav in njihovo pravico, da same določajo svojo nacionalno migracijsko politiko in zakonodajo.
21. – Na konstitutivni seji Mestnega sveta Koper so svetniki potrdili županski mandat Alešu Bržanu, ki je v drugem krogu lokalnih volitev za sedem glasov premagal dolgoletnega župana Borisa Popoviča.
21. – Hrvaška je poslala odgovor Sodišču EU v Luxembourgu na slovensko tožbo zaradi nespoštovanja in neuveljavitve arbitražne odločbe. V odgovoru je Zagreb izpostavil ugovor na pristojnost Sodišča EU za reševanje spora. Slovenija je sicer nedavno Hrvaško vnovič pozvala k ustanovitvi skupnih organov za izvršitev arbitražne razsodbe o meji.
