To so največji pretresi, ki jih je Slovenija doživela v letu, ki odhaja
Razburljivo in za mnoge zelo naporno leto 2022 se je približalo koncu. Kaj bi rekli, če vas vprašamo, po čem si ga boste najbolj zapomnili? Nam najprej na misel padejo koronavirus, menjava politične oblasti, kriza, v kateri smo se znašli zaradi vojne v Ukrajini, draginja, inflacija in kaotične razmere na RTV.
No, pa začnimo na začetku. Januarja smo vstopili v novo leto polni upanja in pričakovanja po boljšem življenju in se spogledovali s koncem težkega obdobja, ki ga je prinesla v letu 2020 epidemija koronavirusa. V začetku leta je prevladovala različica omikron, politiki in epidemiologi pa so napovedovali sproščanje ukrepov in omejitev. V prvih dveh mesecih smo se vsi veselili in komaj čakali pomlad, ki naj bi nam prinesla sproščenost in vrnitev normalnost.
Covid pozabljen, ko se je začela vojna
A konec februarja se je svet znašel v novi krizi in zdi se, da je bila epidemija čez noč pozabljena. Svetovni problem številka ena je postala Rusija. 24. februarja je ruska vojska z napadom začela vojno v Ukrajini, ki traja še danes. Rusko-ukrajinska vojna je močno vplivala tudi na življenja Slovenk in Slovencev. Posledice smo čutili predvsem na bančnih računih, saj so nekatere cene poskočile v nebo.
Vojna in posledične sankcije so se odrazile v visoki rasti cen energentov in surovin, kar je vplivalo k ponovni krepitvi domače inflacije. V nebo so poskočile tudi cene hrane in življenjskih potrebščin. Po podatkih Statističnega urada Slovenije, podatki so bili objavljeni novembra, je bila letna rast cen 10-odstotna. Navajajo, da so bile cene blaga v povprečju višje za 12,1 %, cene storitev pa za 5,9 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 15,3 %, trajno blago za 8,4 % in poltrajno blago za 3,6 %.
K letni inflaciji so največ, 3,1 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 19 %). Podražitve goriv in energije (za 19,1 %) so letni indeks dvignile za 2,3 odstotne točke. 0,9 odstotne točke vpliva na inflacijo je imela dražja stanovanjska in gospodinjska oprema (za 12 %), 0,7 odstotne točke pa višje cene v restavracijah in hotelih (za 9,8 %).
Supervolilno leto in politični preobrat
Slovenke in Slovenci pa si bomo leto 2022 zagotovo najbolj zapomnili po političnih pretresih. Za nami je pravo supervolilno leto, saj smo se na volišča odpravili kar šestkrat. Prvič že spomladi, ko smo na parlamentarnih volitvah izbirali nove predstavnike v državnem zboru in posledično tudi novega predsednika vlade. V pestri politični jeseni smo nato izbirali novega predsednika oziroma predsednico Republike Slovenije, nove predstavnike lokalnih oblasti in glasovali o treh referendumskih vprašanjih.
Da se nam obeta pestro politično obarvano leto 2022 je bilo jasno že konec leta 2021, ko je Robert Golob napovedal, da se bo aktivno vključil v politiko. Preigraval je različne možnosti, se pogovarjal z različnimi strankami, na koncu pa je januarja prevzel stranko Z.Dej, ki jo je pred tem vodil Jure Leben, in jo preimenoval v Gibanje svoboda.
Kampanjo pred parlamentarnimi volitvami je zaznamovalo obračunavanje med Gibanjem svoboda in stranko SDS. Na Goloba so najpogosteje leteli očitki, ki so bili povezani z njegovimi vrtoglavimi zaslužki na čelu Gen-i, a vseeno to ni načelo njegove visoke javnomnenjske podpore.
V pomladni volilni kampanji smo bili priča kar nekaj trenutkom, ki se jih je vredno spomniti. Eden izmed takšnih je nedvomno protestni odhod takratne opozicije z velikega finalnega soočenja na TV Slovenija. Akcijo je začel Zmago Jelinčič, ki je nerodno zletel po studiu, nadaljevali pa so predstavniki KUL koalicije.
Politične stranke so v kampanji poskrbele za kar nekaj nepozabnih trenutkov. Aleksandra Pivec je z volilnim kamionom zablokirala krožišče, stranka NSi pa je pravi incident zakuhala v Zagorju, ko so s strankarskim avtobusom zapeljali na ploščad in jo poškodovali.
Na parlamentarnih volitvah je slavila Golobova Svoboda. Od parlamenta pa so se poslovile stranke SAB, LMŠ, SNS in POS. Kmalu po znanih rezultatih pa je prišlo do preobrata, saj so se SAB in LMŠ združile z Golobovimi, Marjan Šarec je postal minister za obrambo, Alenka Bratušek pa državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo (po reorganizaciji vlade pa naj bi postala ministrica). Zmagovalci volitev niso zapravljali časa, kmalu so začeli sestavljati koalicijo in naleteli na težave, ko je opozicija nasprotovala rekonstrukciji vlade. O zakonu o vladi so volivci odločali na novembrskem referendumu in ga potrdili.
V zaključku leta je Golobova vlada doživela prve resne pretrese. Ministrsko ekipo je po sporu s predsednikom vlade zapustila Tatjana Bobnar.
Boj za Pahorje stolček in šok v Celju
Pred začetkom poletja se je že začel boj za predsedniško funkcijo. Prva je kandidaturo napovedala Nataša Pirc Musar. Boj za predsedniško funkcijo je napovedala tudi Marta Kos, a je kasneje od kandidature odstopila. SDS je v predsedniško bitko poslala Anžeta Logarja, ki je zmagal v prvem krogu, a v drugem je moral premoč priznati Pirc Musarjevi, ki je postala prva predsednica Slovenije. Svoj mandat je začela 23. decembra.
Pestro ni bilo le na državnem parketu, velike spremembe so se dogajale tudi na lokalnem področju. Za največje presenečenje je na letošnjih lokalnih volitvah poskrbel mladi Celjan Matija Kovač, ki je po dolgih letih z županskega stolčka vrgel celjskega župana Bojana Šrota. Največ županskih stolčkov je na lokalnih volitvah osvojila stranka SLS (15), na drugem mestu je SD s 14 župani in županjami, SDS-ovi kandidati so osvojili 12 županskih stolčkov, NSi 11, Gibanje Svoboda tri.
Zdrahe na RTV
Kot že rečeno smo se na volišča odpravili tudi zaradi treh referendumov. Poleg že omenjenega zakona o vladi, smo na referendumsko nedeljo glasovali še o zakonu o dolgotrajni oskrbi ter o zakonu o RTV. Vsi trije zakoni so bili potrjeni, a največ pozornosti je pritegnil zakon o RTV. K temu je zagotovo pripomoglo tudi vsesplošno stanje na nacionalki, kjer že več mesecev vladajo izredne razmere. Notranje razprtije so dodobra načele ugled nacionalke, posledice nesoglasij pa so lahko večkrat opazili tudi gledalci med spremljanjem informativnih oddaj.
