VELIKA PLANINA
Prej sramota, zdaj ponos
Družba Velika planina se je iz večnega izgubarja prelevila v uspešno podjetje z najvišjo bonitetno oceno. Leon Keder o načrtih.
Odpri galerijo
Obiskovalcev je vsako leto več. FOTO: LEON VIDIC
Družba Velika planina je pred nekaj dnevi prejela najvišjo možno bonitetno oceno odličnosti zlati AAA. Priznanje, ki jo po analizah bonitetne družbe Bisnode uvršča med najboljše poslovne subjekte v Sloveniji lani, je še pomembnejše, saj se je vse od devetdesetih let minulega stoletja do leta 2014 utapljala v izgubi, grozil pa ji je tudi stečaj.
Leon Keder, direktor omenjenega podjetja, ki je že dolgo v lasti občine Kamnik, je ob prejemu priznanja za poslovno odličnost povedal, da je leta 2014, ko je nastopil mandat, podjetje imelo izgubo in slabo bonitetno oceno D. Zato je moral popolnoma spremeniti filozofijo podjetja.
Zaposlenim, ki so ostali po reorganizaciji in optimiziranju poslovanja, je namreč dopovedal, da plača ni naravni pojav, temveč da jo je treba zaslužiti. In da je nesprejemljiv vsak zastonjkarski prevoz na planino z nihalko za prijatelje, saj pomeni manjši zaslužek za vse.
Prav tako so z občino Kamnik in njenim zavodom za turizem začeli intenzivneje tržiti Veliko planino kot izjemno zimsko, predvsem pa poletno turistično destinacijo v medijih, na blogih, po turističnih agencijah, na domačih in tujih sejmih ... In leta 2016 so prvič ustvarili dobiček iz rednega poslovanja in nekaj čistega dobička, česar si v 20 letih niso mogli niti zamisliti. In odtlej prihodki ter dobički le rastejo.
Keder je dejal, da jih še letos čaka menjava obeh nosilnih vrvi na nihalki, pri čemer bo le manjši del denarja prispevala občina, večino pa podjetje samo. In to brez posojil.
Hkrati pripravljajo projekt za gradnjo nadomestnega objekta ob spodnji postaji nihalke v Kamniški Bistrici. Prejšnji, ki je bil zastarel in neprimeren za vse njihove in potrebe obiskovalcev planine, je namreč pogorel. V sodobnem objektu bodo uredili svoje upravne prostore, poleg blagajn, čakalnice, gostinskega lokala in sanitarij bo tam še velika dvorana za potrebe družbe, najemnikov Velike planine in vseh, ki bi jo hoteli najeti.
Z nadstreškom ga bodo povezali s spodnjo postajo nihalke, da obiskovalcem na vstop ali izstop ne bo treba več čakati na prostem. Če bosta letošnja in prihodnja sezona uspešni, Keder pričakuje, da bo objekt končan leta 2020 ali 2021. K sreči jim še vse do leta 2025 ne bo treba vlagati v novo sedežnico do Zelenega roba (generalno so jo obnovili leta 2015).
Vizija direktorja pa je, da bi Velika planina postala turistična destinacija, ki bi spadala med pet najpomembnejših v Sloveniji. Zagovarja planino brez prometa, a z urejenimi parkirišči tako v Kamniški Bistrici kot v okolici Kranjskega Raka, od koder se planinci odpravljajo na planino iz nasprotne smeri. Ne zagovarja pa množičnega turizma, čeprav se število obiskovalcev (v treh velikonočnih dneh jih je bilo kar 5000), še zlasti v nezimskih mesecih, povečuje iz leta v leto.
Da bi pozimi konkuriral Krvavcu, niti ne razmišlja, saj bi bilo nesprejemljivo, da bi smučarji na prevoz z nihalko stali v vrsti po dve uri in več. Ta namreč lahko prepelje največ 350 oseb na uro. Zato bodo razvijali le družinsko smučanje in sankanje, precej več pa vlagali v letni turizem. Tako imajo dobro zaseden avtokamp Alpe v Kamniški Bistrici, z zasebnimi lastniki 15 do 20 koč na planini pa imajo dogovore za njihovo oddajo. Šibka točka Velike planine je le gostinska ponudba.
Ta je omejena na nekaj planšarskih koč, dve gostišči ter planinske domove na oddaljenemu jugovzhodnem koncu. Zato si Keder prizadeva, da bi z zasebnim lastnikom propadajočega in več let zaprtega hotela Šimnovec ob zgornji postaji nihalke našel strateškega partnerja, ki bi v njegovo prenovo vložil več milijonov evrov. Ne izključuje niti možnosti, da bi se tega lotila družba, ki jo vodi. Ker je zaradi zaščite narave in vodnih virov pod planino prepovedano graditi nove gostinske objekte, je prenova obstoječih edina rešitev.
Velikoplaninska nihalka FOTO: VELIKA PLANINA, D. O. O.
Leon Keder, direktor omenjenega podjetja, ki je že dolgo v lasti občine Kamnik, je ob prejemu priznanja za poslovno odličnost povedal, da je leta 2014, ko je nastopil mandat, podjetje imelo izgubo in slabo bonitetno oceno D. Zato je moral popolnoma spremeniti filozofijo podjetja.
Adut Velike planine je poletni turizem. FOTO: BLAŽ SAMEC
Zaposlenim, ki so ostali po reorganizaciji in optimiziranju poslovanja, je namreč dopovedal, da plača ni naravni pojav, temveč da jo je treba zaslužiti. In da je nesprejemljiv vsak zastonjkarski prevoz na planino z nihalko za prijatelje, saj pomeni manjši zaslužek za vse.
Prav tako so z občino Kamnik in njenim zavodom za turizem začeli intenzivneje tržiti Veliko planino kot izjemno zimsko, predvsem pa poletno turistično destinacijo v medijih, na blogih, po turističnih agencijah, na domačih in tujih sejmih ... In leta 2016 so prvič ustvarili dobiček iz rednega poslovanja in nekaj čistega dobička, česar si v 20 letih niso mogli niti zamisliti. In odtlej prihodki ter dobički le rastejo.
Keder je dejal, da jih še letos čaka menjava obeh nosilnih vrvi na nihalki, pri čemer bo le manjši del denarja prispevala občina, večino pa podjetje samo. In to brez posojil.
Lastništvo
Velike planinePravni predhodniki družbe Velika planina so začeli delovati leta 1964, ko so zgradili žičnico na Veliko planino, nato pa je bila do leta 1991, ko je prišla v last občine Kamnik, v upravljanju ali lasti več družb, med njimi tudi podjetij Ljubljana transport, Viator, Komunalno podjetje Kamnik in Stol.
Hkrati pripravljajo projekt za gradnjo nadomestnega objekta ob spodnji postaji nihalke v Kamniški Bistrici. Prejšnji, ki je bil zastarel in neprimeren za vse njihove in potrebe obiskovalcev planine, je namreč pogorel. V sodobnem objektu bodo uredili svoje upravne prostore, poleg blagajn, čakalnice, gostinskega lokala in sanitarij bo tam še velika dvorana za potrebe družbe, najemnikov Velike planine in vseh, ki bi jo hoteli najeti.
Z nadstreškom ga bodo povezali s spodnjo postajo nihalke, da obiskovalcem na vstop ali izstop ne bo treba več čakati na prostem. Če bosta letošnja in prihodnja sezona uspešni, Keder pričakuje, da bo objekt končan leta 2020 ali 2021. K sreči jim še vse do leta 2025 ne bo treba vlagati v novo sedežnico do Zelenega roba (generalno so jo obnovili leta 2015).
Podjetje zaposluje 17 ljudi, občasno pa še več sezonskih delavcev.
Vizija direktorja pa je, da bi Velika planina postala turistična destinacija, ki bi spadala med pet najpomembnejših v Sloveniji. Zagovarja planino brez prometa, a z urejenimi parkirišči tako v Kamniški Bistrici kot v okolici Kranjskega Raka, od koder se planinci odpravljajo na planino iz nasprotne smeri. Ne zagovarja pa množičnega turizma, čeprav se število obiskovalcev (v treh velikonočnih dneh jih je bilo kar 5000), še zlasti v nezimskih mesecih, povečuje iz leta v leto.
Da bi pozimi konkuriral Krvavcu, niti ne razmišlja, saj bi bilo nesprejemljivo, da bi smučarji na prevoz z nihalko stali v vrsti po dve uri in več. Ta namreč lahko prepelje največ 350 oseb na uro. Zato bodo razvijali le družinsko smučanje in sankanje, precej več pa vlagali v letni turizem. Tako imajo dobro zaseden avtokamp Alpe v Kamniški Bistrici, z zasebnimi lastniki 15 do 20 koč na planini pa imajo dogovore za njihovo oddajo. Šibka točka Velike planine je le gostinska ponudba.
5000 ljudi je obiskalo Veliko planino med velikonočnimi prazniki.
Ta je omejena na nekaj planšarskih koč, dve gostišči ter planinske domove na oddaljenemu jugovzhodnem koncu. Zato si Keder prizadeva, da bi z zasebnim lastnikom propadajočega in več let zaprtega hotela Šimnovec ob zgornji postaji nihalke našel strateškega partnerja, ki bi v njegovo prenovo vložil več milijonov evrov. Ne izključuje niti možnosti, da bi se tega lotila družba, ki jo vodi. Ker je zaradi zaščite narave in vodnih virov pod planino prepovedano graditi nove gostinske objekte, je prenova obstoječih edina rešitev.
