SLIKAR IN IZUMITELJ

Prekmurec, ki je postal Višnjan

Na pragu 86. leta je Štefan Horvat ustvarjalen ljubiteljski slikar in aktiven izumitelj ter inovator.
Fotografija: Štefan Horvat gleda na svet kot slikar in kot izumitelj.
Odpri galerijo
Štefan Horvat gleda na svet kot slikar in kot izumitelj.

Štefan Horvat je mož mnogih znanj in talentov. Na pragu 86. leta je še vedno ustvarjalen ljubiteljski slikar, hkrati pa je aktiven izumitelj in inovator. Na direkciji Slovenskih železnic v Ljubljani je imel pred kratkim samostojno likovno razstavo. Z železnico ga povezuje članstvo v Železničarskem kulturnem umetniškem društvu Tine Rožanc Ljubljana, kjer je v likovni sekciji aktiven že 62 let. Toda za tega slokega in dinamičnega moža, ki se je rodil 1. maja 1932 v Otovcih na tromeji Slovenije, Avstrije in Madžarske, je življenje eno samo prepletanje življenjskih izzivov.

Na olimpijadi izumov

Iz rodnega Prekmurja je 1950. prišel študirat v Ljubljano in se potem tam zaposlil v tovarni Telekomunikacije Pržan. Kot obetavnega tehnologa so ga poslali na izobraževanje v znano tovarno Phillips v Eindhoven, kjer je v zelo kratkem času predlagal celo vrsto tehnoloških izboljšav. Povabljen je bil k lastniku tovarne in ta mu je povedal, da namerava nekje na Balkanu postaviti podružnico za visokofrekvenčne elemente, ter ga povabil k sodelovanju pri tem projektu. Proizvodnja teh elementov je bila potrebna za izdelavo radijskih in televizijskih aparatov. Tako so postavili tovarno v Višnji Gori leta 1961 in tam je Štefan Horvat postal tehnični vodja proizvodnje visokofrekvenčnih elementov. Tja se je preselil in postal Višnjan na preizkušnji.
Štefan Horvat gleda na svet kot slikar in kot izumitelj.
Štefan Horvat gleda na svet kot slikar in kot izumitelj.

Da bi se čim bolj vklopil v novo okolje, je poiskal stike z domačini in se vključil v več njihovih društev, nekatera pa je s somišljeniki ustanovil kar sam. V Turistično-olepševalnem društvu je bil dolgoletni tajnik. Njegove ideje in pobude so pomagale kraju do novih pridobitev, ki so jih v tistih časih uresničevali s prostovoljnim delom. Tako so Višnjani ob svojem letnem bazenu dobili avtokamp in ob stari osnovni šoli športno igrišče. Kot aktiven tabornik v odredu Louisa Adamiča Grosuplje je ustanovil Višnjegorsko taborniško četo, ki jo je dolga leta vodil kot starešina. Od prihoda v Višnjo Goro pa vse do leta 1982 je poučeval likovni pouk v zunajšolskih dejavnostih na vseh osnovnih šolah občine Grosuplje in v okolici Ljubljane.
Med slikami na zadnji razstavi
Med slikami na zadnji razstavi

Likovni svet ga je že v rani mladosti omrežil in tako v svoje skicirke riše svet, ki ga navdušuje in ga je tudi veliko prepotoval. Ob umetnosti se je vselej navduševal nad tehniko. V domači delavnici je razvil mnogo inovacij, ki so danes del proizvodnih procesov. Veliko Horvatovih iznajdb zadeva zaščito pred energijskim sevanjem, med njimi pa so tudi pogruntavščine za potrebe vsakdanjega življenja. Priznanja in medalje prinaša z različnih prireditev doma in v tujini, najbolj ponosen pa je na to, da je bil edini Slovenec, ki je bil na olimpijadi izumov leta 2000 v Budimpešti. Da je lahko nastopil tam, je moral izpolniti posebne pogoje, ki jih je pridobil v ZDA, kjer je leta 1999 za svoj izum dobil srebrno medaljo. Zaradi vseh teh zaslug so ga v Puconcih in Ivančni Gorici imenovali za častnega občana. Postal je tudi častni član društev likovnikov Ljubljana, likovnikov Rajko Slapernik Ljubljana ter Turističnega društva Višnja Gora.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije