Prekmurske remenke: ne samo za veliko noč (FOTO)
Prebujanje narave je že od nekdaj povod za čaščenje plodnosti, novega življenja in blagostanja. V številnih kulturah med simbole rojstva in novega življenja spada jajce. V krščanskem svetu simbolizira Kristusovo vstajenje, ki ga verniki praznujejo z veliko nočjo. Rdeči pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi in skupaj z drugimi simboli križanja sestavljajo košaro jedi, ki jih duhovniki blagoslovijo ob tem največjem krščanskem prazniku.
Sodobnih in v primerjavi s tradicionalnimi tehnikami hitrejših načinov izdelave pirhov je nešteto. Predvsem otroci so navdušeni nad okraševanjem s preprostimi poslikavami in nalepkami.
Za izdelavo pirhov, ki jih brez pomislekov lahko tudi pojemo, pa so primerne do narave prijazne tehnike, pri katerih kot barvilo uporabimo naravne barve iz čebulnih olupkov, rdečega vina in druge zelenjave. Za vzorčke poskrbijo listi različnih zeli, ki se enostavno odtisnejo na jajce. Spretnejši pri risanju vzorcev uporabijo čebelji vosek, tako tudi ustvarjalci tradicionalnih pirhov, ki jim na Goričkem pravijo remenke. Okraševanje barvanih jajc z različnimi vzorci so nekateri izdelovalci tako izpopolnili, da so postala pravi zakladi ljudske umetnosti. Prekmurske remenke ne nastajajo le za veliko noč, temveč so prevzele vlogo prepoznavnega spominka iz Prekmurja.
Dejavnost izdelovanja prekmurskih remenk je vpisana v register nesnovne kulturne dediščine, izdelki nosilcev dejavnosti pa se ponašajo s certifikatom Rokodelstvo Art & Craft Slovenija. Med tehnike izdelovanja remenk štejemo škrabanje oziroma praskanje. Kot ime pove, gre za ustvarjanje vzorcev z ostrim nožem, kakršne izdelujeta tudi Bernardka in Milan Merklin iz Motovilcev. Njune remenke odlikujejo bogati vzorci, izdelani z izjemno natančnostjo.
Spretnejši pri risanju vzorcev uporabijo čebelji vosek.
V knjižici Izdelovanje pirhov v batik tehniki v Prekmurju je postopek opisala Elizabeta Urisk (1942–2020) iz Dobrovnika. Eva Tivadar iz Kamovcev nadaljuje družinsko tradicijo in že v tretji generaciji izdeluje remenke z vzorci, ki izvirajo iz pokrajine Hetés oziroma vasi ob madžarsko-slovenski meji, na pobudo JZ Krajinskega parka Goričko pa se je v okviru projekta Life Naturaviva lotila posebnega izziva: izdelala je remenke v tehniki batik z motivi vrst Natura 2000. Irena Tivadar izdeluje mojstrovine iz ličja z velikonočnimi motivi, Laslo Etuš in Marta Gaber pa kvačkane izdelke.
