APLIKACIJA
Prelesnikova odgovarja Kreku: »Gre za sprenevedanje ali nepoznavanje«
Informacijska pooblaščenka je poudarila, da ne drži, da je bil inšpekcijski postopek zoper NIJZ nepravilen.
Odpri galerijo
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. FOTO: Jože Suhadolnik
Informacijska pooblaščenka (IP) Mojca Prelesnik nekatere navedbe direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milana Kreka minuli teden, povezane z aplikacijo za preverjanje izpolnjevanja pogojev PCT, ocenjuje kot »neresnične in zavajajoče«. Po njenih besedah gre bodisi za sprenevedanje bodisi za nepoznavanje osnov delovanja pravne države, »oboje pa je velik problem«, pravi.
Pooblaščenka je 23. julija začela inšpekcijski postopek o aplikaciji NIJZ za preverjanje izpolnjevanja pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Brez ustrezne pravne podlage namreč osebnih podatkov ni dopustno obdelovati za različne namene, prenos aplikacij, ki jih uporablja policija, v zasebni sektor pa ne bi smel potekati brez ustrezne zakonske ureditve, je menila.
Potem ko je vlada v sredo sprejela odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev PCT, na podlagi katerega je nastala že tretja različica aplikacije, je Prelesnikova v četrtek napovedala prekinitev inšpekcijskega postopka. Vprašanje ustreznosti odloka pa bo prepustila v presojo ustavnemu sodišču, je navedla.
Direktor NIJZ Krek je na novinarski konferenci v petek napovedal, da bodo naprej delali v skladu z omenjenim odlokom. Odločitev Prelesnikove pa po njegovem mnenju dokazuje, da je bil inšpekcijski nadzor do NIJZ nepravilen in nepošten ter je na koncu sama ugotovila, kaj je težava.
Prelesnikova pa je danes poudarila, da ne drži, da je bil inšpekcijski postopek zoper NIJZ nepravilen. Informacijski pooblaščenec mora namreč na podlagi prejete prijave začeti inšpekcijski postopek in v njem pridobiti pojasnila zavezanca. Če pa se v postopku postavi vprašanje skladnosti pravne podlage z ustavo, mora vprašanje prepustiti ustavnemu sodišču. »Gre za temeljna načela pravne države.« IP po njenih besedah v svoji dolgoletni praksi še ni zasledil primera, ko bi zavezanec zgolj po tem, ko je IP novinarjem potrdil prejem prijave in zato začetek inšpekcijskega postopka, samoiniciativno še pred prejemom pooblaščenčevega poziva brez posveta z njim spremenil obdelavo. »Kdo in zakaj je tako svetoval NIJZ, ni znano, spremembe pa so najbrž povezane z dodatnimi nepotrebnimi stroški.«
Ob Krekovih navedbah, da se na NIJZ bojijo dolgotrajnosti postopka in da je nadzor glede seznamov na ministrstvu za javno upravo potekal tri mesece, pa je zagotovila, da je IP spomladi vodil inšpekcijski postopek glede priprave aplikacije za prijavo na cepljenje tako hitro, kot so to »dopuščali pomanjkljivi odgovori NIJZ in dveh ministrstev. Zelo dolgo je trajalo že samo to, da je IP prejel odgovore glede temeljnih vprašanj te množične obdelave osebnih podatkov – država po uvedbi postopka po več kot štirih mesecih in kar šestih poslanih pozivih IP ni uspela pojasniti niti osnov: kdo je sploh upravljavec tako nastale zbirke in kje je pravna podlaga zanjo.«
Pooblaščenka je 23. julija začela inšpekcijski postopek o aplikaciji NIJZ za preverjanje izpolnjevanja pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Brez ustrezne pravne podlage namreč osebnih podatkov ni dopustno obdelovati za različne namene, prenos aplikacij, ki jih uporablja policija, v zasebni sektor pa ne bi smel potekati brez ustrezne zakonske ureditve, je menila.
Potem ko je vlada v sredo sprejela odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev PCT, na podlagi katerega je nastala že tretja različica aplikacije, je Prelesnikova v četrtek napovedala prekinitev inšpekcijskega postopka. Vprašanje ustreznosti odloka pa bo prepustila v presojo ustavnemu sodišču, je navedla.
Direktor NIJZ Krek je na novinarski konferenci v petek napovedal, da bodo naprej delali v skladu z omenjenim odlokom. Odločitev Prelesnikove pa po njegovem mnenju dokazuje, da je bil inšpekcijski nadzor do NIJZ nepravilen in nepošten ter je na koncu sama ugotovila, kaj je težava.
Prelesnikova: postopek ni bil nepravilen
Prelesnikova pa je danes poudarila, da ne drži, da je bil inšpekcijski postopek zoper NIJZ nepravilen. Informacijski pooblaščenec mora namreč na podlagi prejete prijave začeti inšpekcijski postopek in v njem pridobiti pojasnila zavezanca. Če pa se v postopku postavi vprašanje skladnosti pravne podlage z ustavo, mora vprašanje prepustiti ustavnemu sodišču. »Gre za temeljna načela pravne države.« IP po njenih besedah v svoji dolgoletni praksi še ni zasledil primera, ko bi zavezanec zgolj po tem, ko je IP novinarjem potrdil prejem prijave in zato začetek inšpekcijskega postopka, samoiniciativno še pred prejemom pooblaščenčevega poziva brez posveta z njim spremenil obdelavo. »Kdo in zakaj je tako svetoval NIJZ, ni znano, spremembe pa so najbrž povezane z dodatnimi nepotrebnimi stroški.«
»Niso pojasnili niti osnov«
Ob Krekovih navedbah, da se na NIJZ bojijo dolgotrajnosti postopka in da je nadzor glede seznamov na ministrstvu za javno upravo potekal tri mesece, pa je zagotovila, da je IP spomladi vodil inšpekcijski postopek glede priprave aplikacije za prijavo na cepljenje tako hitro, kot so to »dopuščali pomanjkljivi odgovori NIJZ in dveh ministrstev. Zelo dolgo je trajalo že samo to, da je IP prejel odgovore glede temeljnih vprašanj te množične obdelave osebnih podatkov – država po uvedbi postopka po več kot štirih mesecih in kar šestih poslanih pozivih IP ni uspela pojasniti niti osnov: kdo je sploh upravljavec tako nastale zbirke in kje je pravna podlaga zanjo.«
