Premagala bolezen in postala mojstrica jaslic

Ana Korenč je umetniška duša, o čemer pričajo slike na steni v dnevni sobi, v kleti pa se, ko se spustimo po stopnicah, odpre njen ustvarjalni svet. To je lahko le atelje, nikakor pa ne delavnica; na slednjo spominja le peč za žganje keramike, ki jo pri svojem delu več kot nujno potrebuje. Tudi mož Andrej, s katerim sta tesno povezana, ustvarja, hkrati pa je ženi v veliko pomoč in podporo.

Po odgovorni službi šefinje komerciale v tedanji Rašici je zbolela in na možev predlog ostala doma. Lotila se je ustvarjanja, tudi slikanja in oblikovanja gline. Slednji je ostala zvesta, zato se je odločila za izpopolnjevanje znanja. Oblikovalska želja jo je pripeljala na likovni tečaj k akademski kiparki Mileni Braniselj in akademskemu kiparju Jožetu Baršiju. Njen svet ustvarjanja je v božiču, v skrivnosti rojstva Božjega sina, njene so jaslice. Velika spodbuda na ustvarjalni poti ji je bila nagrada, ki jo je dobila za svoje prve izdelane jaslice, ki jih je poslala na natečaj Kmečkega glasa leta 1995.

Takrat se je resneje začela ukvarjati z jasličnimi figurami, pravzaprav z jaslicami kot celoto. Ne gre torej zgolj za postavljanje figur Marije, Jožefa in deteta ter pastirjev in kmetov, poleg tega še ovc ter osla in vola. Jaslice so po njenem mnenju veliko več. Zdi se, da ljudje premalo poznajo celotno svetopisemsko zgodbo, in da se jaslice začnejo s popisom prebivalstva, prihodom v Betlehem, iskanjem prenočišča in rojstvom Jezusa Kristusa.
 

Potlačen talent

»Jaslic ne delam zaradi denarja,« poudari gospa Ana. »Niti mi ni treba, da bi jih delala zaradi zaslužka. Ko pridem v klet, nekaj preberem, morda zmolim, potem se prestavim v svoj ustvarjalni svet. Ne delam jih rutinsko, saj moram imeti predvsem odnos do tega, do gline in do zgodbe. Študirala sem Sveto pismo, zato so se mi porajale zgodbe. Znotraj njih so še dodatne zgodbe. To so slovenske zgodbe, saj je bil Jezus rojen za vse ljudi sveta, ne samo za Jude. Od severa do juga, za bele in črne. Zato ga lahko postavimo v svoje okolje, predvsem pa je pomembno, da se mu približamo.«

Ana Korenč pove, da se s slikanjem in oblikovanjem gline ukvarja že vse življenje, da ji je bilo vse to že položeno v zibelko: »Žal starši tega niso prepoznali in sem pristala v čisto drugih vodah. Ko sem ostala doma, sem naenkrat imela zelo veliko časa, zato sem na dan potegnila vse tisto, kar sem že prej spoznavala na raznih tečajih. In takrat sem si rekla, da bomo imeli svoje lastne jaslice. In sem jih naredila. Potem sem z njimi sodelovala na prvi razstavi in dobila drugo nagrado, naslednje leto sem bila že prva. Odprlo se je, povabljena sem bila na razstavo v Italijo in na druge po svetu.«

Še dandanes išče odgovor na vprašanje, kaj sploh pomenijo jasli in jaslice. »Osliček ima zelo pomembno vlogo, tako da ni dovolj, da ga postavimo ob sveto družino in pastirje, ampak je tudi prav, da spoznamo celotno vsebino. Marija je v jasli slučajno ali neslučajno položila Jezusa, torej duhovno hrano za nas. Vse je povezano. Nasploh se jaslice zelo razlikujejo od države do države. Italijanske so drugačne od alpskih, Španci poznajo diorame, ko je celotna zgodba postavljena v globino, izredno zanimive so neapeljske jaslice. Te se mi zdijo najimenitnejše. Izdelujejo glave in roke, ki jih montirajo na neko ogrodje, vse skupaj pa lepo oblečejo. Te figurice oziroma posamezne dele so potem prodajali na sejmih.


Naredijo vse do najmanjše podrobnosti. Poglejte tirolske jaslice. Tam je pomembna samo hiša, za figure je pa čisto vseeno, kakšne so. Pri nas smo bili bolj revni in so bile znane papirnate jaslice, ker ljudje za druge niso imeli denarja. Pri nas so v bogkov kot položili mah in vanj zapičili papirnate jaslične figure. Šele v poznejšem obdobju se pojavijo ustvarjalci, ki začnejo iz gline in lesa ustvarjati jaslice.«
 

Poleti miruje

Zanimivo, Ana Korenč pove, da jaslic poleti ne dela oziroma jih ne more delati: »Ustvarjati začnem 1. septembra. Takrat se začne pouk v šolah, vse se nekako umiri, prihaja jesen. Ko se pojavi prvo deževje, se dobesedno preselim v klet. To je lepo obdobje, ki traja do božiča. To je čas razmišljanja, srečevanja in pogovorov. Na Jezusovo rojstvo gledam zelo realno: to je bil zgodovinski dogodek, popisan je v Svetem pismu, ima pa neko osnovo. In jaz tako gledam na te stvari. Pri izdelavi jaslic se je treba držati nekih določenih pravil, saj imajo svojo zelo pomembno vsebino.«


Če boste obiskali Muzej jaslic na Brezjah na Gorenjskem, boste v enem od razstavnih prostorov nekdanjega samostanskega hleva lahko občudovali t. i. pasijonske jaslice s svetopisemskimi prizori, ki so res nekaj posebnega. Te predstavljajo prizore od Gospodovega oznanjenja Mariji do Bega v Egipt. »Z jasličnimi figurami na čudovit način podoživimo zgodbo rojstva našega Odrešenika,« razložijo v Muzeju jaslic. »Zbirko jaslic s svetopisemskimi prizori nam je Ana Korenč podarila januarja 2018.«