Premier Janša: Če Ukrajina pade, potem bo naslednja Moldavija
Premier Janez Janša je prepričan, da je obramba Ukrajine pomembna za Slovenijo, Evropo in svet. Če bo Ukrajina zdržala, potem lahko računamo, da ne bo prišlo do eskalacije, temveč do pogajanj, je dejal v danes objavljenem pogovoru za več medijev. V nasprotnem primeru lahko po njegovem mnenju pride do učinka domin.
Preberite še:
»Če Ukrajina pade, potem bo naslednja Moldavija, verjetno nato Gruzija. Lahko se nekaj zakuha na Zahodnem Balkanu, se pravi povsod tam, kjer obrobje Evropske unije še ni v zvezi. In v Natu. Potem so skoraj zagotovo na vrsti baltske države in potem smo na robu hudega konflikta, ki lahko povzroči tretjo svetovno vojno,« je dejal premier Janša v pogovoru.
Preberite tudi:
Po Janševih besedah vojna v Ukrajini ni nekaj nepomembnega za Slovenijo. Kot je dejal, »imamo srečo, da smo ob Jadranskem morju in ne ob Črnem, da smo že v Natu in Evropski uniji«. Janša je izrazil upanje, da si nihče ne želi »nove hladne vojne, novega sveta, kjer bomo petkrat več dali za oboroževanje, za lastno varnost«.
Dejal je, da so od »debakla v Afganistanu« nekatere poteze, ki jih vlečeta Peking in Moskva, usklajene. Izrazil je prepričanje, da ruski predsednik Vladimir Putin te poteze do Ukrajine ne bi potegnil brez nekega tihega soglasja Kitajske, ki se je tudi vzdržala v Varnostnem svetu Združenih narodov pri obsodbi ruske agresije.
Velikanska Putinova napaka
»Mislim, da se je prvič, odkar je članica Varnostnega sveta, postavila na rusko stran, ko je obsodila sankcije proti Rusiji, ne pa same invazije. To ni nevtralna politika,« je opozoril Janša.
Med območji, ki so »potencialni plen Putinovih teženj«, premier Janša vidi tudi del Balkana, ki še ni v Evropski uniji. Kot je ocenil, lahko Putin spodbudi zgolj neke konflikte in nemire s ciljem, da se Evropa ukvarja z Balkanom, medtem ko se Rusija ukvarja z vzhodno soseščino. »Tega ne gre izključiti, zato je EU tudi okrepila vojaško prisotnost v BiH,« je rekel.
Kot strateški problem je premier Janša označil delno energetsko odvisnost Slovenije in Evrope od ruskih energentov. Menil pa je, da je Putin z invazijo Ukrajine dokončno spodbudil Evropo, da se osvobodi energetske odvisnosti od Rusije.
Preberite še:
Dejal je še, da so gospodarstva nekaterih držav še veliko bolj izpostavljena do Rusije kot slovensko. »Nekatere države so stoodstotno odvisne od dobave ruskega zemeljskega plina, druge od dobave nafte, nekatere celo od ruskega premoga,« je opozoril.
Napad na Ukrajino je bila po njegovem mnenju »velikanska Putinova napaka«. Sicer bosta Slovenija in Evropa nekaj let imeli težave zaradi tranzicije, vendar bo Rusija izgubila ogromen trg, je dejal.