Prepolovitev položnice za RTV? Janševa vlada odgovarja

Da med Janezem Janšo in RTV Slovenija ni veliko ljubezni, je splošno znano, Ko je marca še tretjič postal premier, je bil eden njegovih tvitov: »Ne širite laži. Plačujemo vas za to, da v teh časih informirate, ne pa zavajate javnost. Očitno je vas preveč in ste predobro plačani.« Tako se je odzval na poročanje RTV o plačah ministrov in državnih sekretarjev. V odzivu so mnogi  videli napoved znižanja prispevka za RTV, ki ga plačujejo slovenska gospodinjstva.
 

---

Preberite tudi:

Koliko zaposlenih ima RTV Slovenija in koliko so plačani

---

 

12,75 evra je znesek, ki so ga po zakonu dolžni plačevati tako fizični kot tudi pravni subjekti. Obveznost plačevanja je vezana na imetništvo radijskih ali televizijskih sprejemnikov oziroma kakršnih koli drugih naprav, ki omogočajo sprejemanje radijskih oziroma televizijskih programov (kot so računalniki, tablični računalniki in mobilni telefoni z dostopom do spleta). Medtem ko nekateri zahtevajo, da se ukine obveznost plačevanja prispevka, pa je predsednik SNS Zmagi Jelinčič Plemeniti v začetku aprila na vlado naslovil pobudo, da se zniža RTV-naročnina za polovico, češ da bi bilo to pošteno do vseh.

»Glede na dejstvo, da nam vsakodnevno ponujajo iste novice, da o televizijskih oddajah, nadaljevankah, filmih izpred par desetletij niti ne izgubljam besed, obenem pa so novice enostranske in ne izražajo dejanskega stanja ne v državi in ne v svetu, sodimo da je naročnina bistveno previsoka,« je svojo pobudo pojasnil Jelinčič. »Seveda je naročnina razumljiva glede na 2700 tako ali drugače zaposlenih na RTV, kar je bistveno preveč za dva milijona prebivalcev. Kot primer lahko navedemo Republiko Srbijo, ki ima na 10 milijonov prebivalcev 2000 zaposlenih, Grčija, ki ima skoraj 11 milijonov prebivalcev, pa ima na državni televiziji zaposlenih manj kot 1000 ljudi.«

Janševa vlada je Jelinčiču odgovorila, da lahko v skladu z zakonom vlada višino prispevkov spremeni za največ 10 odstotkov, če za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi, vendar najkasneje do 1. septembra tekočega leta za naslednje leto. So pa ob tem dodali, da je predlagano 50-odstotno znižanje višine RTV-prispevka mogoče izvesti le na podlagi zakona in da je bila npr. leta 2010 višina RTV-prispevka določena z zakonom o izvrševanju proračunov RS za leti 2011 in 2012. Hkrati je bila omenjena določba zakona, da lahko vlada spremeni prispevek za največ 10 odstotkov, v preteklosti uporabljena le za zvišanje prispevka, čeprav iz same določbe ne izhaja, da je vladi podeljeno zakonsko pooblastilo za spremembo višine RTV-prispevka samo v eno smer (zgolj za zviševanje), »zato je po mnenju vlade mogoče predmetno določbo razlagati tudi v obratni smeri«.

Morda znižanje za desetino

Ena od možnih razlag utemeljenih razlogov za spremembo višine RTV-prispevka je tudi nastanek ekonomska krize, in sicer ne glede na njen vzrok. V konkretnem primeru to pomeni, da je zaradi ekonomske krize, ki je nastala zaradi posledic epidemije koronavirusne bolezni 19, ki bo imela negativen vpliv na prihodke oziroma finančni položaj vseh zavezancev za plačilo RTV-prispevka, po mnenju vlade mogoče uporabiti predmetno določbo in RTV-prispevek znižati za 10 odstotkov.

Če bi to dalo slutiti, da morda lahko pričakujemo 10-odstotno znižanje naročnine, pa je vlada v nadaljevanju odgovora poudarila, da mora ustanovitelj zagotavljati primerno financiranje za RTV, kar pomeni, da mora biti poleg organizacijske in uredniške avtonomije zagotovljena tudi finančna samostojnost, ki omogoča od politike in gospodarstva neodvisno izvajanje javne službe. 

»Glede na navedeno bi predlagano 50-odstotno znižanje RTV-prispevka predstavljajo arbitraren in nedopusten poseg v ustavno varovani položaj RTV Slovenija. Predlagano zmanjšanje finančnih sredstev bi namreč pomenilo 'de facto' ukinitev javne službe, ki jo mora RTV Slovenija izvajati v obsegu, ki ga določa zakon o RTV.« 

Sprememba zakona?

Odgovor pa vlada zaključi z besedami, da bi bilo treba morebitne spremembe obsega in načina izvajanja javne službe urediti s spremembo obstoječega ali sprejemom novega zakona o izvajanju javne službe na področju medijske dejavnosti. »Vlada
si bo prizadevala oblikovati pravne podlage za učinkovito izvajanje moderne, digitalni dobi prilagojene javne službe na področju
medijev, pri tem pa upoštevala legitimne interese in pričakovanja državljank in državljanov ter vseh ostalih prebivalcev Republike Slovenije.«