Prepovedan sadež iz Slovenije potoval na jug (FOTO)

Ta sadež v Sloveniji velja za tradicionalnega, saj imamo odlične razmere za pridelavo jabolk, ki po kakovosti resnično izstopajo. Idealno podnebje in zemlja za pridelovanje sta tista dva pogoja, ki omogočata, da se poleg številnih sort še vedno ohranjajo tudi avtohtone sorte, ki so izjemno pomembne za našo naravno in kulturno dediščino. Slovenska jabolka so z vidika kakovosti resnično nadpovprečna, kar potrjujejo tudi meritve kakovosti.

Dan odprtih vrat poskusnega sadovnjaka na Brdu pri Lukovici.

Leta 1990 je britanska organizacija Common Ground podala pobudo za praznovanje svetovnega dne jabolk, saj so želeli poudariti njihovo vrednost v prehrani ter pomen za naše zdravje. Jabolka so namreč bogat vir mineralov, vitaminov in drugih življenjsko potrebnih snovi, poleg tega so izjemno dostopna in jih lahko dobimo v svoji neposredni bližini, torej od lokalnih pridelovalcev.

Ohranja mladost

Kar šest ton jabolk so te dni ponudili potrošnikom na šestih različnih lokacijah po Sloveniji, med drugim tudi na Prešernovem trgu v Ljubljani. K stojnici ob pesnikovem spomeniku so prihajali domačini in številni turisti, ki so si za malico radi vzeli jabolko, rdečo sorto gala in zeleno rumeno zlati delišes. Tam jih je pričakal strokovnjak za sadje, profesor na oddelku za agronomijo biotehniške fakultete v Ljubljani dr. Robert Veberič, ki pozna odgovore prav na vsa vprašanja o jabolkih.

Strokovnjak za sadje, profesor na oddelku za agronomijo biotehniške fakultete v Ljubljani dr. Robert Veberič.

»Jablane so na našem ozemlju prisotne že zelo dolgo,« je povedal Veberič. »Poleg divjih, ki rastejo v naših gozdovih, imamo tudi kultivirano jablano, ki so jo k nam prinesli že Rimljani. Takrat se je tudi razširila in pozneje postala prevladujoča sadna vrsta ob koncu 17. in na začetku 18. stoletja. Od takrat je bilo območje današnje Slovenije v tedanji avstro-ogrski monarhiji zelo poznano po pridelavi jabolk, tudi po kakovosti sadežev. Tudi v času Jugoslavije smo bili znani po pridelavi jabolk, saj smo jih pošiljali v vse preostale republike.«

Jabolko je zelo star sadež, ki ga poznamo že iz Svetega pisma kot prepovedan sadež z drevesa spoznanja na rajskem vrtu. Izvira že iz pradavnine, svoje korenine pa ima na Kavkazu. Najstarejši zapisan recept z jabolki izhaja iz 3. stoletja, zapisal ga je gurman Apicius. Isaac Newton je zakon težnosti odkril s pomočjo jabolka, ki je padlo z drevesa. Že v času Aleksandra Velikega je veljalo za sadež, ki ohranja mladost, je simbol obnavljanja in večne svežine. Aleksander je na svojih potovanjih po Indiji naletel na duhove, ki so zaradi uživanja jabolk živeli do 400 let.

Najboljša ne padejo daleč od drevesa.

Pomembno vlogo pri pridelavi jabolk ima lega Slovenije, torej na sončni strani Alp. Imamo dovolj padavin in kakovostno zemljo, kjer uspevajo jablane. »Žal pa pri vremenu vedno ne gre vse tako, kot bi si želeli,« dodaja Veberič. »Letos smo imeli na primer dolgotrajno sušo, za pomlad so značilne pozebe, sicer pa je Slovenija optimalna dežela, dežela jabolk.«

Jabolko na dan

V Sloveniji imamo lep izbor jabolk, ki je po besedah dr. Veberiča precej podoben tistemu po vsej Evropi. »Pri nas je prevladujoča sorta zlati delišes, torej gre za bolj sladka jabolka, takoj za njimi je gala, prav tako sladka sorta. Na drugi strani imamo potrošnike, ki imajo radi usklajen sladko-kisel okus, ki se pojavlja pri sortah elstar in topaz. To sta sorti, ki imata za malenkost bolj poudarjeno kislino, ta pa nam poudari aromo.«

Jabolka gala nosijo znak »izbrana kakovost – Slovenija«.

Še nekaj številk. V Sloveniji v povprečju na leto pridelamo približno 60.000 ton jabolk, vendar vseh ne pojemo. Nekaj pridelka gre v nadaljnjo predelavo, in sicer za sokove in krhlje ter druge sadne dobrote. V Evropi na jablanah dozori kar 12 milijonov ton jabolk. Za Slovence je jabolko že od nekdaj pomembno, saj je jablana najpomembnejša sadna vrsta pri nas – 65 odstotkov vsega pridelanega sadja v Sloveniji predstavljajo prav jabolka.

»Pridelava v Sloveniji se je v zadnjih letih na račun spomladanskih pozeb in drugih ekstremnih vremenskih pojavov nekoliko zmanjšala,« je še povedal strokovnjak za sadje z biotehniške fakultete. »Zato bomo morali na tem področju nekaj storiti, da bomo še naprej konkurenčni na tujih trgih, tudi na nekoliko bolj zahtevnih. V sadovnjakih bi morali preprečiti uničujoče posledice pozebe, na primer z ureditvijo sistemov za oroševanje.«

V vsako roko po eno jabolko, za zdravje in mladost.

Ob ponarodelosti pregovora Jabolko na dan odžene zdravnika stran! je najbrž marsikdo prepričan, da gre kar za našo avtohtono slovensko modrost. A v resnici ni tako. Pregovor izvira iz Walesa, na začetku 20. stoletja pa ga je populariziral sadjarski strokovnjak John T. Stinson, ko ga je leta 1904 uporabil v svojem predavanju na svetovnem gospodarskem sejmu v St. Louisu v ameriški zvezni državi Missouri.

Zdravilna moč tega nenadomestljivega sadeža je bila namreč vedno zelo očitna. Pravzaprav so regenerativne moči jabolka poznali že stari Egipčani, ki so jablane z veliko vnemo sadili vzdolž reke Nil. Če izhajamo iz ugotovitev Janeza Vajkarda Valvasorja, smo na prelomu v novi vek na naših tleh poznali že več sto sort jabolk. To se morda sicer sliši veliko, a na svetu jih je znanih več kot deset tisoč.