Prepovedani pesticid tudi v pitni vodi!

Pomurje je po mnogih kazalnikih najmanj razvita slovenska regija in po mnogih pozitivnih parametrih na državnem repu. Žal pa to ne velja za nekatere druge dejavnike, kjer Prekmurci in Prleki spadajo v sam državni vrh. Denimo pri porabi nekaterih zdravil. Publikacija Poraba ambulantno predpisanih zdravil v Sloveniji za leto 2018, ki jo je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje, je denimo pokazala, da v Pomurski regiji vsaj en recept za analgetike prejme 34,4 odstotka prebivalcev, v Sloveniji pa 25,8 odstotka. Slaba tretjina tega so opioidi, vsaj en recept je prejelo 8,3 odstotka Pomurcev.

Začel že pri šestnajstih

V Pomurski regiji predpišejo največ kombinacije tramadola s paracetamolom. Gre za zelo močno zdravilo, tisti, ki ga jemljejo, pa ne bi smeli voziti avtomobila ali upravljati strojev. Povzroča tudi odvisnost. Še dodatno negativno posledico teh zdravil na okolje je odkril mladi ljubljanski raziskovalec Andrej Planinšek, ki bo šele 20. marca naslednje leto dopolnil 20 let. Že kot 16-letni gimnazijec je začel opravljati raziskovalno nalogo Prisotnost pesticidov in zdravilnih učinkovin v reki Ledavi, za katero je prejel kar nekaj nagrad, med raziskavo pa je odkril skrb vzbujajoče stanje vode v Ledavi.

Andrej, sin farmacevtov, je namreč dokazal, da ne le izpušni plini fosilnih goriv, plastična in druga embalaža, ampak tudi druge snovi vplivajo na okolje in zdravje ljudi. Mednje štejemo fitofarmacevtska sredstva in zdravilne učinkovine, ki se kopičijo v okolju. Z analizami, ki jih je opravil na ljubljanski fakulteti za farmacijo, je dokazal, da v Prekmurju v vodi najdejo mnoge tudi prepovedane pesticide, od zdravil, ki jih zaužijejo prebivalci, pa so najbolj skrb vzbujajoče koncentracije antibiotikov, tramadola, psihoanaleptikov, narkotikov in drugih. Poleg Ledave so vzorce odvzeli še v stoječih vodah Soboškega jezera pri Expanu, v gramozni jami v Ivanjcih in Bukovniškem jezeru, prav stoječe vode so namreč dober kazalnik tega, kje se te snovi odlagajo.

Na črni listi že od leta 2004

Vsebnost pesticidov so sistematično določali od leta 2016 do aprila 2019, vzorce vode iz Ledave pa so odvzemali na več krajih, pri Serdici na Goričkem, nedaleč od kraja, kjer Ledava priteče iz Avstrije, pri kopališču v Murski Soboti, ter pred čistilnima napravama v Murski Soboti in Lendavi in za njima. Preverjali so prisotnost sedmih različnih pesticidov, ki se uporabljajo v kmetijstvu, in vseh sedem v Ledavi tudi našli. Najvišje koncentracije je dosegel herbicid terbutilazin, ki je bil blizu še dovoljenih vrednosti, skrb vzbujajoče pa je, pravi Andrej Planinšek, da so našli tri prepovedane pesticide – atrazin, karbendazim in diazinon.

»Koncentracijo atrazina, uporaba katerega je pri nas prepovedana od leta 2004, so naprave zaznale že ob pritoku Ledave v Slovenijo, na različnih lokacijah vodotoka pa se je še povečevala. Našli so ga tudi v stoječih vodah, čeprav je manj verjetno, da je v njih ostal od časov, ko je bil še dovoljen, saj se običajno prej razgradi v okolju,« doda Andrej. »Sicer ne gre za alarmantne vrednosti, saj koncentracije niso presegale dovoljenih, sporno pa je, da se atrazin kljub prepovedi še vedno uporablja. Skrb vzbujajoče je to, da smo ga, čeprav v nizkih koncentracijah in precej pod mejo dovoljenega, zaznali v murskosoboškem vodovodu, torej je prisoten v pitni vodi,« dodaja.

Mladi raziskovalec še pravi, da so se med večletno raziskavo potrdile domneve, da se uporaba pesticidov s približevanjem zime zmanjšuje, saj je njihova koncentracija upadla, spomladi in z intenzivnejšim delom na poljih pa spet naraste. Razveseljivo je, da se po rezultatih sodeč prisotnost pesticidov v naravi iz leta v leto zmanjšuje. Meni tudi, da bi moral biti monitoring prisotnosti pesticidov v okolju bolj transparenten in javen, saj podatkov o koncentraciji pesticidov v Ledavi ni nikjer zasledil.

Žabe spremenile spol

Atrazin je škodljiv tudi zato, ker je hormonski motilec. Raziskava, opravljena v tujini, je pokazala, da je nekaj žab, ki so bile v svojem bivalnem okolju tri leta izpostavljene atrazinu, spremenilo spol. Letos je Andrej v Ledavi začel spremljati še vsebnosti zdravilnih učinkovin različnih terapevtskih skupin zdravil, ki so dostopna v lekarnah na recept. Merili so vsebnost 50 zdravilnih učinkovin in jih zaznali 47, pri 20 so lahko določili koncentracijo. Že ob pritoku Ledave v Slovenijo so določili 12 učinkovin, koncentracije pa so se po vodotoku navzdol še povečale, pove Planinšek. Najbolj so narasle za čistilno napravo v Murski Soboti, kjer se v Ledavo poleg odpadne vode urbanega naselja izlivajo še odpadne vode iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, zato je vsebnost zdravilnih učinkovin pričakovano večja. Potem se vrednosti s tokom navzdol spet znižajo. Izmed antibiotikov so najvišje vrednosti, ki kažejo na pogosto uporabo, dosegali trimetoprim, sulfametoksazol in klaritromicin, velik delež teh pa pride v vodo tudi zaradi uporabe v veterinarski medicini. Izrazite so vrednosti tramadola, močnega zdravila proti bolečinam, kofeina, ki je sestavni del psihoanaleptikov, karbamazapina, ki je antiepileptik, in irbesartana, ki ga najdemo v zdravilih za zniževanje krvnega tlaka.


Planinšek še pravi, da bi z izsledki svoje naloge in rezultati prisotnosti pesticidov in zdravilnih učinkovin v vodah rad opozoril na to, da je treba za okolje bolj skrbeti in da bi bilo treba o tem ljudi bolj ozaveščati. »Pri nas veljajo evropske direktive, ki pa se jih ne upošteva povsem, ne pri nas ne v tujini. Mislim, da bi morali v Prekmurju spremljanju prisotnosti pesticidov in zdravilnih učinkovin v okolju posvečati večjo pozornost in rezultate javno objavljati,« še pove Andrej, čigar mentor pri analizah vode iz Ledave na Fakulteti za farmacijo UL je bil izr. prof. in magister farmacije Robert Roškar, somentorica pa biologinja Darja Silan z Gimnazije Jožeta Plečnika v Ljubljani.