Prepovedano kopanje na smrtno nevarni plaži: nikar ne naredite te napake
Sprehajalno pot med Fieso in Piranom ter obalni pas pod njo ogrožajo skalni podori. Na najbolj izpostavljenih odsekih so bile postavljene lovilne in zadrževalne mreže, drugod so rešitve že pripravljene, vendar sanacijskih del še niso izvedli. Pristojni so zato na najbolj nevarnih odsekih pri turistih in domačinih izjemno priljubljene pešpoti prepovedali zadrževanje. S flišnega pobočja so se nedavno na pešpot namreč skotalile skale, težke od 20 do kar 100 kilogramov.
»Zaradi preteče nevarnosti z višine so bile posledično na najnevarnejših odsekih postavljene opozorilne table, ki sprehajalcem prepovedujejo zadrževanje, vključno s kopanjem in sončenjem,« je sporočilo Javno podjetje Okolje Piran. Obiskovalce pozivajo, naj bodo pozorni na kotaljenje manjših kamenčkov, ki nakazujejo, da pobočje ni stabilno, ter si za sončenje in kopanje izberejo predele, ki so odmaknjeni od podornih žarišč.
Naravnega procesa erozije kamnin in njihovega krušenja ni mogoče v celoti zaustaviti, zato predstavniki Okolja Piran, Občine Piran in tamkajšnje civilne zaščite z geotehnologom Jurijem Čadežem redno pregledujejo in spremljajo stanje. Med marčevskim ogledom terena so ugotovili, da se je na treh mestih znova zgodil podor.
Naravna obala kot plaža
O (ne)varnosti strunjanskega klifa smo se pogovarjali z direktorjem Krajinskega parka Strunjan Markom Starmanom. Strunjanski klif je visok 80 metrov, skupaj s poraščenim robom in 200-metrskim pasom morja pod njim je razglašen za naravni rezervat. Prepadne stene in prodna obala ob vznožju klifa so v celoti prepuščene morju, dežju in vetru, ki preoblikujejo krušljive plasti kamnin. Točne številke obiskovalcev nimajo, vendar pa je glede na prenočitve v parku, približno oceno dnevnih gostov, verjetna številka do pol milijona obiskovalcev na leto, med njimi je več domačih.
»Nevarnosti zadrževanja pod klifom ne moremo nikdar povsem izključiti, vendar podore, predvsem večje, beležimo v jesenskem in zimskem času,« pojasnjuje Starman. »Tudi v prihodnje lahko pričakujemo izpadanje kamenja iz istega žarišča podora, ki se je zgodil konec leta 2019, in seveda proženje podorov tudi na preostalih odsekih naravne vrednote strunjanski klif.«
Večjih razpok kot običajno niso zaznali. »Je pa nemogoče odgovoriti enoznačno na to vprašanje, saj se klif nenehno spreminja in ponekod se lahko pojavi kakšna nova razpoka, drugje se bo razpoka razpirala, nekje bo stanje ostalo enako. Vse to je odvisno od paleotektonike, kamninske zgradbe, vremenskih razmer, smeri obale itd.«
Svetujejo, da naj se ozrejo gor proti klifu
Kateri predeli so relativno varni? »To je nehvaležno vprašanje, vendar: kjer na morskem obrežju oziroma v morju opazimo večje skale, so te nekoč padle iz višje ležečih plasti in najverjetneje še kdaj bodo. V splošnem pa velja, da je zadrževanje varnejše tam, kjer je klif položnejši in poraščen z vegetacijo. To je razvidno tudi iz zloženke oziroma karte ogroženosti, ki je objavljena tudi na naši spletni strani,« navaja direktor.
Predvsem v poletnem času, ko se na obali (plaži) dlje zadržujemo na enem mestu, svetujejo obiskovalcem, naj se ozrejo gor proti klifu in ne nameščajo brisač pod strmo in neporaščeno steno. »Gre za najdaljši odsek naravne obale v celotnem Tržaškem zalivu in je prav zaradi svoje izjemne ohranjenosti zavarovan. Dostop do naravnega javnega dobra je prost in ga država oziroma občina sme omejiti samo v javnem interesu. Upravljavec zavarovanega območja sme izjemoma na podlagi soglasja ministra omejiti dostop do posameznih naravnih vrednot, če bi obisk ogrožal naravo oziroma naravno vrednoto,« pojasnjuje Starman.
Opozorila zalegla
Opozorila o nevarnosti na kritičnem območju so po velikem podoru leta 2019 zalegla. »Vendar je bila takrat tudi zima in malo obiskovalcev. Na vseh vstopnih točkah, ki vodijo do naravnega obrežja, so sicer postavljene table z napisom Kamenje pada, prehod in zadrževanje na lastno odgovornost, vendar verjamemo, da se vsi ne zavedajo nevarnosti in se celo vedejo do naravne obale kot do plaže.«
Poškodb zaradi padanja kamenja ni bilo. »Upamo, da jih tudi v prihodnje ne bo. Tudi s pomočjo vas novinarjev in objavljenih člankov imamo možnost opozoriti obiskovalce na morebitne nevarnosti in jih spodbuditi k odgovornemu ravnanju,« je dejal Starman in še, da posebnih ukrepov zaradi podorov ne načrtujejo. »Zavod redno vzdržuje in obnavlja parkovno infrastrukturo, ki opozarja obiskovalce na nevarnosti padanja kamenja, prav tako pri izvajanju naravovarstvenega nadzora opozorimo obiskovalce, ki se zadržujejo na nevarnih odsekih. Pri vodenih ogledih seznanjamo o tem mlade in njihove spremljevalce,« sklene Marko Starman.
