Preprečimo podhladitev: nizke temperature so lahko nevarne
V zadnjih dneh smo se skrivali pod topla oblačila, saj nas je pošteno zeblo. A ne le zaradi nizkih temperatur, pač pa tudi zaradi vpliva vetra. Ta kombinacija ustvari občutek mraza, znan je tudi kot wind chill.
Čeprav je temperatura zraka konstantna, veter poveča ohlajanje kože, kar vpliva na naše subjektivno dojemanje mraza. Človeško telo naravno ustvari tanek sloj toplega zraka ob koži, vendar ga veter hitro odpihne, kar poveča tudi toplotno izgubo. Močnejši ko je veter, bolj izrazit je občutek mraza, saj še dodatno pospešuje odvajanje toplote in izhlapevanje vlage s kože.
Povsem drugačen, a prav tako pomemben kazalnik za oceno vpliva vremena na človeka je univerzalni termični indeks UTCI. Ta mednarodno priznani kazalnik omogoča ocenjevanje termičnega udobja in toplotnega stresa pri ljudeh.
Razdražljivi zaradi vremena
Vreme ne vpliva le na naše fizično počutje, temveč tudi na razpoloženje, koncentracijo in delovno storilnost. Nenadne spremembe vremenskih razmer, kot so hladne fronte ali povečana vlažnost, lahko povzročijo razdražljivost, utrujenost ali zmanjšano zmogljivost.
Telo samodejno uravnava telesno temperaturo z zmanjševanjem ali povečevanjem pretoka krvi v zunanje dele telesa. Ko se zrak ohladi, telo zmanjšuje pretok krvi do kože, kar pomaga ohraniti notranjo toploto, ob močnem mrazu pa lahko hitro pride do tveganja za ozebline ali celo hipotermijo.
UTCI se pogosto uporablja v meteorologiji, javnem zdravju in urbanem načrtovanju. Zaradi svoje prilagodljivosti in univerzalnosti je koristen za primerjave klimatskih razmer po svetu. Na primer, pri visokih temperaturah in visoki vlažnosti, ko izhlapevanje potu postane manj učinkovito, UTCI opozarja na nevarnost toplotnega stresa. Pri nizkih temperaturah in močnem vetru indeks pokaže, kako hitro lahko telo izgubi toploto. V zadnjih dneh so izračuni biovremena oziroma občutene temperature pokazali, da so bile vrednosti UTCI v številnih krajih zjutraj visoke, ponekod na Notranjskem celo v območju zelo visokega toplotnega stresa. Takšne razmere zahtevajo previdnost, zlasti pri ljudeh, ki delajo ali se zadržujejo na prostem.
Tudi živali zebe
Nizke temperature lahko pomenijo resno nevarnost za mnoge živali, tako za domače kot za divje. Pomembno je, da se zavedamo, kako jim lahko pomagamo, da preživijo v mrzlih razmerah. Domače živali, kot so psi in mačke, morajo imeti zagotovljen dostop do toplega zavetja v notranjosti ali zaščitenih prostorih na prostem. Tudi topla oblačila za pse, zlasti za pasme s kratko dlako, so v zadnjem času opazen pripomoček. Tako kot ljudje potrebujejo tudi živali redno prehrano in svežo vodo, saj mrzlo vreme povečuje potrebo po energiji. Divje živali se v zimskem času srečujejo z velikimi izzivi, kot so iskanje hrane in varnih nastanitev. Pticam lahko pomagamo s postavitvijo hranilnic, kjer najdejo semena, oreščke ali posebno hrano. Če imate vrt, pustite nekaj naravnih virov hrane, kot so jagode, grmičevje ali semena, ki jih ptice in drugi sesalci lahko najdejo. Poskrbimo, da bodo imeli dostop do nepoledenelih vodnih virov.
Razumevanje vremenskih kazalnikov, kot sta občutek mraza in UTCI, je ključno za zaščito našega zdravja in udobja v ekstremnih vremenskih razmerah. Ne glede na to, ali gre za zimski mraz ali poletno vročino, nam ti kazalniki omogočajo boljšo prilagoditev na naravne razmere in opozarjajo na tveganja, ki jih prinaša vreme.
Ko se zrak ohladi, telo zmanjšuje pretok krvi do kože, kar pomaga ohraniti notranjo toploto.
Preprečimo podhladitev
Pravilno ravnanje v mrzlih dneh je ključno za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Prvi korak k zaščiti pred mrazom je ustrezna obleka. Pomembno je nositi več slojev oblačil, ki zagotavljajo dobro izolacijo, hkrati pa omogočajo odvajanje vlage. Osnovni sloj naj bo iz materialov, ki učinkovito odvajajo znoj, kot so volna ali sintetični materiali, zunanji sloj je ključen za zaščito pred vetrom in vlago. Pomembna je tudi zaščita izpostavljenih delov telesa, zato si nadenemo tople rokavice, kapo in šal, ki prekriva nos in usta. Noge ohranjamo tople in suhe s toplimi nogavicami in nepremočljivo obutvijo. Pri nizkih temperaturah je pomembno, da zmanjšamo izpostavljenost mrazu. Če ni nujno, se izogibamo daljšemu zadrževanju na prostem, še posebno ob močnem vetru. Prav tako je treba zaščititi kožo, saj mraz in veter povzročata izsušitev ter poškodbe. Uporaba zaščitnih krem za obraz lahko zmanjša tveganje za nastanek težav s kožo.
Telesna aktivnost na prostem pomaga vzdrževati telesno toploto, vendar naj bo v mrazu zmerna. Prekomeren napor lahko privede do pregrevanja, kar povzroči potenje in posledično hitrejše hlajenje telesa.
Pomembno je, da prepoznamo prve znake težav zaradi mraza. Ozebline se kažejo z bledimi, otrdelimi predeli kože, podhladitev pa spremljajo tresenje, zmedenost in zaspanost. V obeh primerih je nujno takojšnje ukrepanje!
Pravilna prehrana in hidracija sta prav tako pomembni pri obvladovanju hladnega vremena. Uživamo energijsko bogato hrano, ki telesu pomaga ohranjati toploto, in pijemo tople napitke brez kofeina in alkohola. Tople tekočine telo ogrejejo in preprečujejo dehidracijo, ki je v zimskih razmerah pogosta, a pogosto spregledana težava.
Če se bomo na prostem v mrazu zadrževali dlje, se opremimo z osnovnimi pripomočki za nujne razmere: toplotnimi odejami, grelci za roke in dodatnimi oblačili. Redno je treba spremljati vremenska opozorila, še posebno če se odpravljamo v višjeležeče predele ali gore.
Dehidracija je v zimskih razmerah pogosta, a pogosto spregledana težava.
