SLOVENSKE GORE
Prerokovalko so spremenile v skalo
V naših gorah se rišejo človeške in živalske podobe. Miljko Lesjak v objektiv ujel snežnega konja.
Odpri galerijo
Slovenske gore pohodnikom ne omogočajo le doživljanja pristnih užitkov v marsikje še vedno povsem neokrnjeni naravi, ampak tudi opazovanje nekaterih človeških ali živalskih podob, ki so njeno delo. »Tako resnična, čeprav kamnita!« v kranjskogorski občini opozorijo na eno najlepših umetnin, kar jih je oblikovala priroda, kamniti obraz Ajdovske deklice. Zagledamo ga lahko ob poti na Vršič, v severni steni Prisanka. Legenda pravi, da je bajeslovno bitje, ajdovska deklica, sinu lovca prerokovala, da bo ustrelil zlatoroga. Druge ajdovske žene so se ob tej nedopustni prerokbi razjezile in prerokovalko spremenile v skalo.
Ajdovsko deklico lahko planinci oziroma obiskovalci gora opazujejo vse leto. To pa ne velja za podobo konjička, ki se planincem razkrije ob pogledu na najvzhodnejši dvatisočak v grebenu bohinjsko-tolminskih gora, Vrh nad Škrbino. Z njegovega vrha je zelo lep razgled na gore okoli Triglava, vidite še celo Bohinjsko jezero. No, konjička, ki ga je 4. aprila letos v fotoobjektiv ujel tajnik GRS Tolmin Miljko Lesjak, že vrsto let strasten fotograf, lahko planinci vidijo le takrat, ko je na gori dovolj snega, hkrati morajo imeti srečo, da se tja odpravijo ob lepem vremenu. Konja lahko na fotografiji zagledate v njenem središču – glavo ima obrnjeno na levo, snežne zaplate pa mu izrišejo belo grivo. Zelo dobro se pokaže tudi njegovo telo.
Pravo sfingo, mitološko bitje z levjim trupom in človeško glavo, pa je mogoče opazovati ob vznožju Severne triglavske stene, ki velja za eno najmogočnejših sten v Julijskih Alpah. S 3000 metri širine in 1000 metri višine ter z okoli 100 alpinističnimi smermi je ena najbolj priljubljenih in obiskanih v Julijcih, poudarjajo na občini Kranjska Gora. V posebnem gradivu pa Planinska zveza Slovenije pojasnjuje, da lahko profil veličastnega kamnitega obraza sfinge zagledamo z levega roba melišč Amfiteatra (gre za veliko prodnato krnico sredi omenjene stene).
»Kiparsko dleto matere narave je tukaj tolklo z izjemnim navdihom. Obraz je tako zelo spominjal na egipčansko Sfingo v Gizi, da je od nje prevzel ime. Zaradi nedostopnosti, redkih, komaj opaznih razčlemb in velikih previsov je ta najstrmejši del Severne triglavske stene tudi za najboljše alpiniste dolgo predstavljal nerešljiv problem,« zapišejo na zvezi. Tu gre sicer za dva različna dela - celotni steber se imenuje Sfinga, na vrhu pa se imenuje Obraz Sfinge. Sfingo sta prva preplezala Aleš Kunaver in Kazimir Drašler, vendar sta Obraz obšla. Najtežji problem, Obraz Sfinge je ostal nepreplezan vse do leta 1966, ko sta ga preplezala naveza Ante Mahkota in Peter Ščetinin. Skoraj 30 let kasneje je uspelo Obraz Sfinge preplezati prosto, torej brez uporabe tehničnih pomagal, navezi Gregor Kresal in Miha Kajzelj.
Slovenske gore tako na eni strani obiskovalcem ponujajo pravo romantiko. Po drugi pa znajo biti do njih zelo krute. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije je v samo štirih mesecih tega leta v gorah umrlo deset ljudi, še 326 se jih je težje poškodovalo. Letos je bilo kar 21 nesreč ob turnem smučanju in osem pri plezanju, v celotnem lanskem letu pa je bilo pet nesreč turnih smučarjev in 25 ob plezalni dejavnosti. Lesjak poudarja, da je treba biti pri turni smuki zelo pazljiv in da ni dovolj le, da ima posameznik občutek, da zna smučati: »Turno smučanje je kompleksno. Je klasično vzpenjanje na vrh hriba, z uporabo cepina in derez. Treba pa je imeti tudi veliko znanja o stabilnosti snežne odeje.«
Legendarna Sfinga
Ajdovsko deklico lahko planinci oziroma obiskovalci gora opazujejo vse leto. To pa ne velja za podobo konjička, ki se planincem razkrije ob pogledu na najvzhodnejši dvatisočak v grebenu bohinjsko-tolminskih gora, Vrh nad Škrbino. Z njegovega vrha je zelo lep razgled na gore okoli Triglava, vidite še celo Bohinjsko jezero. No, konjička, ki ga je 4. aprila letos v fotoobjektiv ujel tajnik GRS Tolmin Miljko Lesjak, že vrsto let strasten fotograf, lahko planinci vidijo le takrat, ko je na gori dovolj snega, hkrati morajo imeti srečo, da se tja odpravijo ob lepem vremenu. Konja lahko na fotografiji zagledate v njenem središču – glavo ima obrnjeno na levo, snežne zaplate pa mu izrišejo belo grivo. Zelo dobro se pokaže tudi njegovo telo.
Pravo sfingo, mitološko bitje z levjim trupom in človeško glavo, pa je mogoče opazovati ob vznožju Severne triglavske stene, ki velja za eno najmogočnejših sten v Julijskih Alpah. S 3000 metri širine in 1000 metri višine ter z okoli 100 alpinističnimi smermi je ena najbolj priljubljenih in obiskanih v Julijcih, poudarjajo na občini Kranjska Gora. V posebnem gradivu pa Planinska zveza Slovenije pojasnjuje, da lahko profil veličastnega kamnitega obraza sfinge zagledamo z levega roba melišč Amfiteatra (gre za veliko prodnato krnico sredi omenjene stene).
»Kiparsko dleto matere narave je tukaj tolklo z izjemnim navdihom. Obraz je tako zelo spominjal na egipčansko Sfingo v Gizi, da je od nje prevzel ime. Zaradi nedostopnosti, redkih, komaj opaznih razčlemb in velikih previsov je ta najstrmejši del Severne triglavske stene tudi za najboljše alpiniste dolgo predstavljal nerešljiv problem,« zapišejo na zvezi. Tu gre sicer za dva različna dela - celotni steber se imenuje Sfinga, na vrhu pa se imenuje Obraz Sfinge. Sfingo sta prva preplezala Aleš Kunaver in Kazimir Drašler, vendar sta Obraz obšla. Najtežji problem, Obraz Sfinge je ostal nepreplezan vse do leta 1966, ko sta ga preplezala naveza Ante Mahkota in Peter Ščetinin. Skoraj 30 let kasneje je uspelo Obraz Sfinge preplezati prosto, torej brez uporabe tehničnih pomagal, navezi Gregor Kresal in Miha Kajzelj.
Po pameti pri turni smuki
Slovenske gore tako na eni strani obiskovalcem ponujajo pravo romantiko. Po drugi pa znajo biti do njih zelo krute. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije je v samo štirih mesecih tega leta v gorah umrlo deset ljudi, še 326 se jih je težje poškodovalo. Letos je bilo kar 21 nesreč ob turnem smučanju in osem pri plezanju, v celotnem lanskem letu pa je bilo pet nesreč turnih smučarjev in 25 ob plezalni dejavnosti. Lesjak poudarja, da je treba biti pri turni smuki zelo pazljiv in da ni dovolj le, da ima posameznik občutek, da zna smučati: »Turno smučanje je kompleksno. Je klasično vzpenjanje na vrh hriba, z uporabo cepina in derez. Treba pa je imeti tudi veliko znanja o stabilnosti snežne odeje.«