Presenetilo vas bo, koliko hrane Slovenec zavrže na leto
Slovenski dan brez zavržene hrane, ki smo ga letos uradno zaznamovali že drugič, je namenjen temu, da posameznike spodbuja k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Še poseben poudarek je zato na ozaveščanju o pomenu premišljenega načrtovanja nakupov. Zgolj za informacijo: leta 2022 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 72 kilogramov hrane!
Na predvečer slovenskega dne brez zavržene hrane so pobudniki pripravili modno-kulinarični dogodek. V atriju Mestnega muzeja v Ljubljani so skozi modo in jedi, ki so bile ustvarjene iz zavržkov hrane, predstavili kampanjo Zbudi svojo hranozavest, ta poudarja pomen ozaveščenega odnosa do hrane z manj zavržki pa tudi uravnotežen življenjski slog. Mimogrede, 26 odstotkov Slovencev meni, da je težko zmanjšati količino odpadne hrane.
Vida Čadonič Špelič, predsednica odbora DZ za kmetijstvo
»Hrana je dobrina. Bodimo zatorej vsi odgovorni do hrane in jo spoštujmo! Če pa se zgodi, da je je preveč, tedaj je ne zavrzimo, ampak se potrudimo, da jo porabimo, saj bomo s tem naredili največ za ohranitev planeta!«
Trajnostni predpasniki
Odpadna hrana je vse večji izziv tako na globalni kot nacionalni ravni. Pri tem pa ne gre le za vprašanja, na katera morajo odgovoriti proizvajalci in trgovci, marveč se težava tiče tudi gospodinjstev ...
»V svetovni prehranski verigi, ki jo sestavljajo kmetje, živilska industrija, trgovci, gostinstvo in potrošniki, namreč vsako leto zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. Največji delež odpadne hrane, kar 47 odstotkov, pa nastane ravno v gospodinjstvih, kar pomeni, da prav vsak izmed nas nosi še toliko večjo veliko odgovornost. Prvi korak do smotrnejše porabe živil in zmanjšanja odpadkov so tako vnaprej pripravljeni jedilniki in načrtovani nakupi, pa tudi umno razpolaganje s pripravljeno hrano. Na krožnik si vzamemo, kolikor bomo pojedli, da lahko preostanek obroka shranimo za pozneje, ga pojemo v službi za malico, zamrznemo; s hrano moramo ravnati zavedno in odgovorno,« je razložila Nataša Kebe z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki se ukvarja prav z izzivi zmanjševanja količin odpadne hrane.
47 odstotkov odpadne hrane nastane v gospodinjstvih.
Hranozavesten odnos do življenja je bil to pot predstavljen, kot rečeno, skozi modo in kulinariko. S kolekcijo devetih trajnostnih kuharskih predpasnikov, ki so bili izdelani posebej za ozaveščevalno kampanjo Zbudi svojo hranozavest, so na dogodku opozorili nase mladi slovenski modni oblikovalci, to so Jurij Fidel, Katja Kuhar, Anita Miklavčič in Uroš Topić, ki so pri ustvarjanju modnih kreacij raziskovali odnos do odpadne hrane.
Katja Kuhar: »Ob razmišljanju, kako se lotiti izziva, torej oblikovanja predpasnikov, ki bi čim bolje opozorili na skrbno ravnanje s hrano, sem se odločila, da bom izhajala iz uporabe materiala. Enaka težava kot pri odpadni hrani se namreč pojavlja tudi pri odpadnem tekstilu. Na podlagi te analogije sem potem za svoje predpasnike uporabila material iz že uporabljenih oblačil in iz njih ustvarila nove kose z dodano vrednostjo in novim namenom uporabe.«
Hrana ni odpadek!
Te modne predpasnike so si potem nadeli tudi ambasadorji blagovne znamke Lidl Slovenija, nutricionist Jernej Ogrin, kulinarični bloger Sašo Šketa, ustvarjalka vsebin Klara A. Žagar ter avtor kuharske knjige Jernej Zver. In se predstavljali z jedmi, ki so bile ustvarjene prav iz zavržkov hrane.
Ideje, kako iz ostankov hrane ustvarimo okusne jedi, je v živo predstavil Šketa, ki o sebi pravi, da je šepetalec hrani. »Hrana ni in ne sme biti odpadek. Tudi iz živil, ki na prvi pogled niso videti najlepša ali jim bo že kmalu potekel rok, lahko ustvarimo povsem novo in še kako zanimivo jed. Preprosti ostanki kosila ali večerje lahko že z nekaj truda postanejo celo prave gurmanske kreacije,« je povedal Šketa, eden največjih zagovornikov hranozavestnega življenjskega sloga pri nas.
Da imajo na prvi pogled neokusni ostanki hrane potencial za ustvarjanje novih jedi, če znamo le uporabiti svojo domišljijo in ustvarjalnost, je s pogostitvijo na dogodku pokazala tudi Mini tovarna. Gre za inovativen koncept predelovalnega obrata, ki deluje v okviru skupnosti Etri in ob podpori Lidla Slovenija razvija različne možnosti pouporabe presežne hrane tam, kjer ta po navadi nastaja, denimo, v trgovinah, pri kmetih in manjših pridelovalcih. Obiskovalci dogodka so med drugim lahko pokusili reciklirane krekerje z zeliščnim maslom, pestom in zelenjavnim posipom.
