V SLIKI IN BESEDI
Prešeren bo dobil svoj strip
V Gorenjskem muzeju v Kranju se že pripravljajo na slovenski kulturni praznik 2021.
Odpri galerijo
Avtorica besedila je pedagoginja Gorenjskega muzeja Magda Zore, avtor risbe pa akademski slikar Jože Trobec. »Kako bo 8. februarja 2021, v tem trenutku nihče ne zna odgovoriti,« pravi Zoretova. »Kljub temu pa ta datum v teh čudnih dneh močno zaposluje naš družinski vsakdanjik. Ob izidu stripa namreč načrtujemo še razstavo v galeriji Prešernove hiše. Avtor risbe je moj partner Jože Trobec, jaz pa diktiram zgodbo in besedilo.«
Strip je sproščen, poljuden, dodaja: »Prva težava, ki sem jo morala rešiti v svoji glavi, preden sem položila prve besede v usta našega pesnika, je bilo prehudo strahospoštovanje, ki mi je nekako zavezalo jezik. Pa sem se bila prisiljena sprostiti in mi je uspelo.«
In še mnogo zagat je bilo treba razrešiti: kako so bili oblečeni gorenjski kmetje okrog 1800. in kako ljubljanski meščani v 30. letih 19. stoletja, kakšne so bile vprege, arhitektura … »Niti ene od skupno okrog 420 sličic (52 strani) ni, pri kateri z Jožetom ne bi razpravljala najmanj četrt ure. Naj razložim. Prva stran, rojstna hiša. Joj, te značilne stopnice je hiša dobila šele po požaru več kot pol stoletja po pesnikovem rojstvu! Kakšen vhod pa je bil leta 1800? Pa streha? Do požara je bila slamnata, Jože pa je narisal današnjo. Kakšen plašč je nosil oče Šimen? Jože mu je sprva narisal hlače do tal, ki so jih nosili šele dobri dve desetletji pozneje, pa še to samo meščanski gospodje! Ne, Mina doma rute ni imela zavezane spredaj, tako je bilo samo, ko je šla od doma. Popravek: ruto narisati zavezano zadaj …«
Zanima nas, kako so dobili zamisel, da pripravijo strip o Prešernu. »Kot muzejska pedagoginja se, ker je v Gorenjskem muzeju prav Prešernov spominski muzej daleč najbolj obiskana lokacija, dnevno srečujem z izzivom, kako osnovnošolcem približati Prešerna. V zadnjih letih je postal biografski strip po vsem svetu zelo priljubljen, tako da se ideja o tem stripu nastala zelo enostavno,« pravi Zoretova.
Strip je sproščen, poljuden, dodaja: »Prva težava, ki sem jo morala rešiti v svoji glavi, preden sem položila prve besede v usta našega pesnika, je bilo prehudo strahospoštovanje, ki mi je nekako zavezalo jezik. Pa sem se bila prisiljena sprostiti in mi je uspelo.«
In še mnogo zagat je bilo treba razrešiti: kako so bili oblečeni gorenjski kmetje okrog 1800. in kako ljubljanski meščani v 30. letih 19. stoletja, kakšne so bile vprege, arhitektura … »Niti ene od skupno okrog 420 sličic (52 strani) ni, pri kateri z Jožetom ne bi razpravljala najmanj četrt ure. Naj razložim. Prva stran, rojstna hiša. Joj, te značilne stopnice je hiša dobila šele po požaru več kot pol stoletja po pesnikovem rojstvu! Kakšen vhod pa je bil leta 1800? Pa streha? Do požara je bila slamnata, Jože pa je narisal današnjo. Kakšen plašč je nosil oče Šimen? Jože mu je sprva narisal hlače do tal, ki so jih nosili šele dobri dve desetletji pozneje, pa še to samo meščanski gospodje! Ne, Mina doma rute ni imela zavezane spredaj, tako je bilo samo, ko je šla od doma. Popravek: ruto narisati zavezano zadaj …«
Poznamo sto in eno Prešernovo podobo, tiste prave pa ni. Torej, kakšen bo France Prešeren v likovni podobi Jožeta Trobca? »Za najbolj avtentičen portret velja Goldensteinov, ki je bil naslikan kmalu po pesnikovi smrti,« pravi avtorica besedila stripa. »Seveda pa ga v stripu spremljamo od zgodnjih otroških let, tako mu je treba dati tudi podobo dečka, mladeniča … Tukaj je na voljo veliko ustvarjalne svobode. Na naslovnici Prešeren nosi čepico s šildom. To ni izmišljeno, zapisi sodobnikov o našem pesniku natančno popisujejo, kdaj in kako je Prešeren takšno usnjeno čepico nosil. Menda je kranjskemu usnjarju celo sam narisal skico, po kateri mu jo je ta izdelal.«
Predstavitvene informacije
Komentarji:
15:15
Sedem zakonov obilja