DIVJE ZVERI
Prestrašeni prebivalci: napadajo že v okolici vrtcev in šol
Kmetje grozijo s protesti, če vlada ne bo sprejela potrebnih rešitev.
Odpri galerijo
Oslici so volkovi strgali zadnjico in jo pregriznili. FOTO: Milan Glavonjić
LJUBLJANA – Predstavniki kmetov bijejo bitko z državo, saj kar ne najdejo skupnega jezika o problematiki napadov divjih zveri. Podporo pri odstrelu zveri, kot so volkovi in medvedi, je kmetom ponudila med drugim stranka SLS.
»Na prizadetih območjih, kjer se zaradi prevelikega staleža divjih zveri dnevno dogajajo napadi, niso ogrožene le živali, pač pa tudi človeška življenja. V Občini Bloke se je zgodil napad v neposredni bližini vrtca in stanovanjskih hiš. Po poročanju lokalnih prebivalcev se volkovi zadržujejo le 300 metrov od vrtca in šole,« so zgroženi v SLS in se sprašujejo, »ali nekateri na vladi s svojim odnosom do stisk ljudi na podeželju res hočejo izprazniti slovensko podeželje«.
Po izračunih ministrstva bo letos približno 150 osebkov novih divjih zveri na 900 že obstoječih. V SLS pozivajo vlado, da zaščiti ljudi na podeželju. »Ne gre le za vprašanje škod zaradi napadov divjih zveri, gre za vprašanje, ali bo ob tako drastičnem poslabševanju razmer sploh še mogoče spodbuditi mlade kmete in druge, da ostanejo na podeželju. To še posebno velja za tiste ogrožene dele podeželja, ki so tako zaradi napadov zveri in prehodov nezakonitih migrantov kot tudi zaradi infrastrukturnih izzivov v popolnoma neenakovrednem položaju glede kakovosti življenja,« so opozorili v SLS. Dodali pa: »Bijejo nam zadnje ure, če želimo slovensko podeželje tudi v prihodnje ohraniti obdelano in poseljeno in če si želimo z mladimi na podeželju zagotoviti trajno prehransko varnost.«
Kmet Stane Bergant iz Gorenjske je po posvetu z ministrstvom ta teden razočarano ugotavljal, da bodo morali kmetje poseči po protestih. »Ta trenutek pričakujemo ukrepe, če ne bo drugače, pa bomo po vzoru francoskih kmetov organizirali zapore cest, pripeljali kadavre pred agencijo. Nekaj bo treba, enostavno nam me preostane drugega, kot se boriti z ukrepi, ki tudi za urbano prebivalstvo ne bodo prijetni, ampak nekdo mora videti, kaj se dogaja,« je dejal.
Po Bergantovih besedah sistem ni ustrezen. »To so strahotne travme. Zamislite si, da imate otroka, ki ima rad jagenjčka, da pride zjutraj na pašnik in po travniku že ležijo čreva. To so veliki šoki, duševne bolečine poleg finančnih posledic,« je dejal. Skrbi ga, da je v ozadju želja, »da smo vzhodnoevropske države, ki naivno upravljamo z zvermi, ranljive in da ne bomo samooskrbne. Ko bo nastal velik problem, ne bomo sposobni preživeti svojega prebivalstva,« je še dejal Bergant.
»Na prizadetih območjih, kjer se zaradi prevelikega staleža divjih zveri dnevno dogajajo napadi, niso ogrožene le živali, pač pa tudi človeška življenja. V Občini Bloke se je zgodil napad v neposredni bližini vrtca in stanovanjskih hiš. Po poročanju lokalnih prebivalcev se volkovi zadržujejo le 300 metrov od vrtca in šole,« so zgroženi v SLS in se sprašujejo, »ali nekateri na vladi s svojim odnosom do stisk ljudi na podeželju res hočejo izprazniti slovensko podeželje«.
Poziv vladi
Po izračunih ministrstva bo letos približno 150 osebkov novih divjih zveri na 900 že obstoječih. V SLS pozivajo vlado, da zaščiti ljudi na podeželju. »Ne gre le za vprašanje škod zaradi napadov divjih zveri, gre za vprašanje, ali bo ob tako drastičnem poslabševanju razmer sploh še mogoče spodbuditi mlade kmete in druge, da ostanejo na podeželju. To še posebno velja za tiste ogrožene dele podeželja, ki so tako zaradi napadov zveri in prehodov nezakonitih migrantov kot tudi zaradi infrastrukturnih izzivov v popolnoma neenakovrednem položaju glede kakovosti življenja,« so opozorili v SLS. Dodali pa: »Bijejo nam zadnje ure, če želimo slovensko podeželje tudi v prihodnje ohraniti obdelano in poseljeno in če si želimo z mladimi na podeželju zagotoviti trajno prehransko varnost.«
Kmetje zagrozili s protesti
Kmet Stane Bergant iz Gorenjske je po posvetu z ministrstvom ta teden razočarano ugotavljal, da bodo morali kmetje poseči po protestih. »Ta trenutek pričakujemo ukrepe, če ne bo drugače, pa bomo po vzoru francoskih kmetov organizirali zapore cest, pripeljali kadavre pred agencijo. Nekaj bo treba, enostavno nam me preostane drugega, kot se boriti z ukrepi, ki tudi za urbano prebivalstvo ne bodo prijetni, ampak nekdo mora videti, kaj se dogaja,« je dejal.
Po Bergantovih besedah sistem ni ustrezen. »To so strahotne travme. Zamislite si, da imate otroka, ki ima rad jagenjčka, da pride zjutraj na pašnik in po travniku že ležijo čreva. To so veliki šoki, duševne bolečine poleg finančnih posledic,« je dejal. Skrbi ga, da je v ozadju želja, »da smo vzhodnoevropske države, ki naivno upravljamo z zvermi, ranljive in da ne bomo samooskrbne. Ko bo nastal velik problem, ne bomo sposobni preživeti svojega prebivalstva,« je še dejal Bergant.
