Pretoplo – ugodno ali neugodno: za nami je eden najtoplejših oktobrov
Suho in sončno jesensko vreme je nekaj, kar je sicer marsikoga razveselilo, sploh v času krompirjevih počitnic. Vendar za rep oktobra in začetek novembra je to vreme neobičajno toplo. Povprečna dnevna temperatura se je gibala med 5 do ponekod skoraj 9 stopinjami Celzija nad dolgoletnim povprečjem (1981–2010). V Ljubljani smo beležili enega najtoplejših oktobrov, s povprečno temperaturo 14,5 stopinje Celzija, kar je 3,2 stopinje nad dolgoletnim povprečjem.
Oktobri so bili pred letom 1981 običajno hladnejši od povprečja, po tem letu pa temperatura v oktobrih vztrajno narašča.
Po klimatoloških podatkih Arsa so bili v prestolnici najtoplejši oktobri v letih 1966 in 2001 (14 stopinj Celzija), 2014 (13,6 stopinje Celzija), 2006 (13,4 stopinje Celzija), 2013, 2018 in 2019 (13,2 stopinje Celzija), 2004 (13,0 stopinje Celzija) in 2000 (12,9 stopinje Celzija). V prvih dvaindvajsetih letih sedanjega stoletja je bilo z letošnjim kar 14 oktobrov s pozitivnim in osem z negativnim odklonom temperature. Linearni trend v obdobju po letu 1961 je za oktober okrog 0,25 stopinje Celzija/desetletje in je statistično značilen.
Oktobri so bili pred letom 1981 običajno hladnejši od povprečja, po tem letu pa temperatura v oktobrih vztrajno narašča. To samo potrjuje vpliv podnebnih sprememb na naše okolje in moti normalni prehod vegetacije v zimsko mirovanje. Tudi letošnji oktober je po temperaturah izstopal. Doline je zakrivala jutranja megla, v visokogorju pa je vladala jasnina in bilo je poletno toplo. Na Kredarici je bilo 30. oktobra izmerjenih 9,4 stopinje Celzija, običajno pa so temperature zraka v tem času pod ničlo (dolgoletno povprečje 1981–2010 je –1,2 stopinje Celzija). Tudi v dolinah so se temperature po tem, ko se je jutranja megla razkrojila, povzpele nad 20 stopinj Celzija.
Cvetje v jeseni
V naravi opažamo ponovna cvetenja travniških rastlin, zacvetele so nekatere grmovnice oziroma sadna drevesa. Tovrstni pojav smo beležili že v preteklosti, sploh v zadnjih letih, ko so si stresna obdobja kar sledila. Dolga poletna suša, ki so ji sledile jesenske padavine, ter nato visoke temperature so sprožile fiziološke motnje, zaradi katerih se v nepravem času prebudijo rastni hormoni, ki so odgovorni za razcvet cvetnih brstov.
Zaradi letošnjih izrednih sušnih razmer je bila v določenih delih Slovenije ovirana setev strniščnih dosevkov in tudi njihov vznik.
Jesensko cvetenje sicer ni splošno razširjen pojav, običajno zacvetijo le posamezna drevesa ali veje. Poleg sušnega in temperaturnega stresa so za pojav jesenskega cvetenja pomembni še drugi stresni dejavniki, med temi so bolezni in škodljivci, včasih pa je razlog tudi v rigorozni rezi.
Olje z bogatimi okusi
Ob lepih, sončnih oktobrskih dneh je bilo živahno tudi v oljčnikih, čeprav so ponekod obiranje začeli že septembra. Oljkarji sporočajo, da je letošnji pridelek oljk kljub suši in vročini po količini blizu povprečne letine, čeprav se od lokacije do lokacije pridelek tudi razlikuje. Med lokacijami so razlike pri posameznih kazalnikih dozorevanja tudi zaradi različnih drugih pogojev, kot so naloženost, prehrana in preostali okoljski ter agrotehnični dejavniki. Je pa značilnost letošnjega pridelka zelo visoka vsebnost polifenolov, ki so odraz stresnega poletja, v katerem so se oljčna drevesa branila pred stresom in oblikovala drugačne spojine.
Oljkarji sporočajo, da je pridelek oljk kljub suši in vročini po količini blizu povprečne letine.
Lastnosti letošnjega olja lahko primerjamo z oljem, pridelanim v najbolj sušnem letu 2003, ki je bilo po organoleptičnih lastnostih zelo bogato. Kmetijske svetovalne službe priporočajo, da se odločitev glede časa obiranja prilagaja glede na velikost nasada, pomemben pa je tudi dogovor z oljarjem, saj je za doseganje kakovosti zelo pomembno, da plodove sproti predelujemo. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupna površina oljčnikov v Sloveniji predstavlja 0,3 odstotka vseh kmetijskih zemljišč, tj. 2389 ha (podatek za leto 2019). Večina oljčnikov je v slovenski Istri (96 odstotkov), oljke pridelujejo tudi na Goriškem, v Goriških brdih, Vipavski dolini in na Krasu. Slovensko oljčno olje prodamo večinoma v Sloveniji, vendar je stopnja samooskrbe z oljčnim oljem majhna (od 10 do 20 odstotkov).
Izjema, ki postaja pravilo
V okviru ukrepa kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil pri zahtevi ozelenitve njivskih površin je treba setev prezimnih posevkov opraviti najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, tla pa morajo biti pokrita s prezimno zeleno odejo od 15. novembra tekočega leta do najmanj 15. februarja naslednjega leta. Zaradi letošnjih izrednih sušnih razmer je bila v določenih delih Slovenije ovirana setev strniščnih dosevkov in tudi njihov vznik.
Ker so zaradi suše strniščni dosevki pozneje vzklili in zaostajali v rasti, se njihovo dozorevanje zamika v konec oktobra. Zaradi teh razmer se je rok setve prezimnih posevkov izjemoma spet podaljšal s 25. oktobra 2022 na 15. november 2022. Začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, pa se s 15. novembra 2022 prestavi na 5. december 2022. Tudi te roke je narava že pošteno spremenila.
