Pretresljiva izpoved Slovenke: Bosa, v pižami in z otrokom v roki sem tekla na policijo

Vsako leto Slovenijo pretresa več primerov partnerskih umorov, zadnji se je zgodil pred dnevi v Dravogradu, ko je Robert Pevec ženi Sabini vzel življenje. Nasilnežev pogosto ne ustavijo niti prepovedi približevanja, kar se je pokazalo tudi v tem primeru. O tem, kako preprečiti tovrstne družinske tragedije, so v tokratni Tarči govorili višji policijski inšpektor Alojz Sladič, vrhovna državna tožilka Mirjam Kline, predstavnica centrov za socialno delo Tatjana Milavec in raziskovalka družinskega nasilja z ljubljanske filozofske fakultete Jasna Podreka.

Zakaj ukrep prepovedi približevanja pogosto ne zaleže? Ko mine maksimalnih 60 dni prepovedi približevanja, se storilec enostavno lahko vrne v domače stanovanje. Glede ponovitev je Sladič dejal, da se z novimi intervencijami »neredko vračajo v iste družine«, ker se nasilje ponavlja.

Milavec: Storilcev na CSD ne moremo privesti

Centri za socialno delo imajo po besedah njihove predstavnice malo moči nad storilcem. »Nimamo prisilnih sredstev, storilca ne moremo privesti na center za socialno delo, a ko dobimo obvestilo, vedno storilca, povzročitelja nasilja povabimo na pogovor,« je dejala. Po besedah Tatjane Milavec v 70 odstotkih prijavo o družinskem nasilju dobijo od policije. »To je samo vrh ledene gore,« je dejala in pozvala sorodnike, prijatelje in sosede žrtev, naj prijavijo nasilje, ki se dogaja med štirimi stenami. Tako Klinetova kot Sladič sta poudarila, da se žal pogosto zgodi tudi, da žrtve nasilje sicer prijavijo, a nato želijo odstopiti od pregona oziroma v postopku ne želijo pričati.

Pretresljiva izpoved žrtve: Vse institucije so zatajile

Svojo izkušnjo z nasilnim nekdanjim partnerjem je v oddaji opisala tudi anonimna Slovenka. »Enkrat sem bosa tekla v pižami iz stanovanja na policijo z otrokom v roki, ker je nekdanji partner rekel, da ga bo vrgel skozi okno.« Pred desetimi leti, ko je danes 45-letnica dogodek prvič prijavila policiji, so možje v modrem dogodek prepoznali kot prekršek. »Dali so globo in me poslali domov, kjer sem bila dodatno izpostavljena nasilju, ker je partner trdil, da za te stvari ni odgovoren on in da naj teh šesto evrov plačam kar sama.« Tri leta je trajalo, da sta se s partnerjem razšla, takrat pa je nasilje prijavila centru za socialno delo. Tam so izdelali varnostni načrt, ki je po njenih besedah le list papirja in žrtev med drugim seznani z možnostjo umika v varno hišo.

Ko se je nekdanji partner spravil še na sina, je vložila kazensko ovadbo, ki je bila ovržena, ker menda ni bila dokazana podrejenost žrtve, saj naj bi nanj tudi vpila. Druga kazenska ovadba je bila vložena pred štirimi leti, postopek pa še poteka. Oče naj bi med nadzorovanimi stiki sinu med drugim dejal, da ne sme imeti rad mame, ker ga potem on ne bo imel več rad. 

Ste tudi sami žrtev nasilja? Na tej povezavi najdete kontakte številnih vladnih in nevladnih organizacij ter društev, kjer vam bodo priskočili na pomoč.