ZA ŠTIRIMI STENAMI
Pretresljiva izpoved slovenske mamice: Plin imam odprt, nočem v jutri ...
V času krize na dan prihajajo srce parajoče zgodbe slovenskih družin.
Odpri galerijo
FOTO: Shutterstock
Koronavirus je v teh časih povzročil še večje socialne stiske pri nekaterih slovenskih družinah. Razkrivajo se številne ganljive zgodbe, ki kažejo, kako ranljivi so nekateri v teh težkih trenutkih. Zveza prijateljev mladine (ZPM) Moste je objavila nekaj takšnih. Zadnja je bila izpoved ženske, ki se je našla v tako hudi stiski, da ne vidi več izhoda (nelektorirano).
»Plin imam odprt, nočem v jutri ali bolje - ne morem. Nikoli v življenju nisem nikogar nič prosila. Sama sem vzgojila dva otroka, ker se je oče odločil, da sta samo moja. In po tridesetih letih trdega dela sem ostala brez zaposlitve, poškodovana, brez sredstev za vsaj skromno življenje, brez hrane,.... Pred vrati pa je lastnik, ki mi je povedal,d a imam teden dni časa za plačilo dvomesečne najemnine ali pa naj se izselim. Ne morem, res ne morem več. Delodajalec v gostinstvu mi je januarja dejal, da mu ne gre dobro, da naj dam sporazumno odpoved vsaj za tri mesece. Povedal je, da bom delala in me bo plačal - da bom lahko poravnala vse položnice in imela za preživetje. Aprila pa me bo znova zaposlil. In v februarju sem padla. Zlomila sem si roko - in ostala brez dela in prihodka. Plačila nisem prejela ne januarja, ne februarja, tudi marca ne. Kako naj - kako naj živim. Nikoli nisem prosila. Nikoli nisem bila ničesar nikomur dolžna. Nikoli. Sedaj pa mi preti tudi odklop elektrike. Računalnik in TV sta že izklopljena, pa še iz stanovanja bom morala. Ne zmorem več. Zame ni več jutri,.... Oprostita otroka moja....«
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da so stiske v času stroge karantene pogoste in da se posamezniki pogosto znajdejo v težkih situacijah.
»Stiske v času epidemije so lahko povezane z različnimi stvari, odvisno od tega, v kakšni situaciji smo in kaj doživljamo kot največjo grožnjo. Stiske so lahko povezane s strahovi pred okužbo s koronavirusom in obsojanjem okolice, če smo okuženi. Prav tako se lahko pojavijo tudi strahovi pred prihodnostjo, pred finančno stisko, izgubo prihodka ali službe, z občutki nemoči, pomanjkanjem kontrole nad situacijo, negotovostjo, ukrepom omejenega gibanja in še čim. Stiske se lahko kažejo v različnih oblikah, denimo v obliki žalosti, strahu, lahko pa se stika izraža tudi z agresijo, jezo, napetostjo, pretirano uporabo alkohola, poživil in pomirjeval.«
Svetujejo predvsem, da se ne zapiramo pred svetom. Pomembno je, da se v takih trenutkih zatečemo po pomoč, lahko pomaga že pogovor s sorodnikom, prijateljem ali strokovnjakom. Ohranimo zavedanje, da v času epidemije nimamo nadzora nad zunanjimi dejavniki (pojav virusa), imamo pa nadzor nad svojim vedenjem in delno tudi vedenjem svoje bližnje okolice. S tem ko upoštevamo ukrepe in smo pozorni na svoje počutje in naših bližnjih, pomagamo sebi in drugim.
»Plin imam odprt, nočem v jutri ali bolje - ne morem. Nikoli v življenju nisem nikogar nič prosila. Sama sem vzgojila dva otroka, ker se je oče odločil, da sta samo moja. In po tridesetih letih trdega dela sem ostala brez zaposlitve, poškodovana, brez sredstev za vsaj skromno življenje, brez hrane,.... Pred vrati pa je lastnik, ki mi je povedal,d a imam teden dni časa za plačilo dvomesečne najemnine ali pa naj se izselim. Ne morem, res ne morem več. Delodajalec v gostinstvu mi je januarja dejal, da mu ne gre dobro, da naj dam sporazumno odpoved vsaj za tri mesece. Povedal je, da bom delala in me bo plačal - da bom lahko poravnala vse položnice in imela za preživetje. Aprila pa me bo znova zaposlil. In v februarju sem padla. Zlomila sem si roko - in ostala brez dela in prihodka. Plačila nisem prejela ne januarja, ne februarja, tudi marca ne. Kako naj - kako naj živim. Nikoli nisem prosila. Nikoli nisem bila ničesar nikomur dolžna. Nikoli. Sedaj pa mi preti tudi odklop elektrike. Računalnik in TV sta že izklopljena, pa še iz stanovanja bom morala. Ne zmorem več. Zame ni več jutri,.... Oprostita otroka moja....«
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da so stiske v času stroge karantene pogoste in da se posamezniki pogosto znajdejo v težkih situacijah.
»Stiske v času epidemije so lahko povezane z različnimi stvari, odvisno od tega, v kakšni situaciji smo in kaj doživljamo kot največjo grožnjo. Stiske so lahko povezane s strahovi pred okužbo s koronavirusom in obsojanjem okolice, če smo okuženi. Prav tako se lahko pojavijo tudi strahovi pred prihodnostjo, pred finančno stisko, izgubo prihodka ali službe, z občutki nemoči, pomanjkanjem kontrole nad situacijo, negotovostjo, ukrepom omejenega gibanja in še čim. Stiske se lahko kažejo v različnih oblikah, denimo v obliki žalosti, strahu, lahko pa se stika izraža tudi z agresijo, jezo, napetostjo, pretirano uporabo alkohola, poživil in pomirjeval.«
Svetujejo predvsem, da se ne zapiramo pred svetom. Pomembno je, da se v takih trenutkih zatečemo po pomoč, lahko pomaga že pogovor s sorodnikom, prijateljem ali strokovnjakom. Ohranimo zavedanje, da v času epidemije nimamo nadzora nad zunanjimi dejavniki (pojav virusa), imamo pa nadzor nad svojim vedenjem in delno tudi vedenjem svoje bližnje okolice. S tem ko upoštevamo ukrepe in smo pozorni na svoje počutje in naših bližnjih, pomagamo sebi in drugim.
