Pretresljiva izpoved zdravstvenega dispečerja: bolnik umrl med klicem na 112
Po družabnih omrežjih se je razširila pretresljiva zgodba zdravstvenega dispečerja, ki je razkrila vso bedo in nesmisel našega sistema, ki vse prevečkrat postavlja birokracijo pred človeška življenja.
»Ponoči, okoli 22. ure, sem sprejel klic s Kočevskega. Razlog: težko dihanje. Takoj je bila izvedena aktivacija nujne medicinske ponoči Kočevje, ki do kraja potrebuje okoli 18 minut,« se začne zapis, v katerem avtor nadalje navaja, da je posumil, da je bil razlog za težko dihanje pljučni endem. Gre za eno najbolj življenje ogrožajočih stanj, s katerimi imajo opravka zdravniki v urgentnih ambulantah in vsaka minuta, celo sekunda, ko pomoč pride prepozno, je lahko za bolnika usodna.
Tega se je še kako dobro zavedal tudi dispečer, avtor zapisa, zato je z bolnikom ostal na zvezi in spremljal, kako je z njim. Med čakanjem na reševalno vozilo, ki bi moškega nato moralo s Kočevskega odpeljati na zdravljenje v prestolnico, ker bi trajalo približno uro, je dispečer poskušal za bolnika do Ljubljane urediti prevoz s helikopterjem nujne medicinske pomoči.
Helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP), ki jo trenutno izvaja Slovenska vojska, bo po načrtih leta 2026 prešla pod okrilje policije. Ta jo bo izvajala z namenskima helikopterjema. Sprva bo reševanje potekalo iz baze na brniškem letališču, ki jo bodo morali prilagoditi, in iz baze na mariborskem letališču, ki jo bodo morali še vzpostaviti.
To bi mu lahko rešilo življenje, a doživel je hladen tuš. »Povedal sem, da imamo nujni primer, in če obstaja kakršna koli možnost, da se dvigne helikopter, saj bo ekipa Nujne medicinske pomoči (NMP) Kočevje do Ljubljane potrebovala dobro uro vožnje. Odgovor (sicer prijazen) je bil, da te možnosti ni! Let v nočnem času, izven časa delovanja enote helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) ni mogoč, čas delovanja pa da v ’svetlem delu dneva’,« je bil ogorčen omenjeni dispečer, ki se je, povsem upravičeno, ob tem vprašal, ali ljudje ponoči nimajo urgentnih zdravstvenih stanj.
Želijo si, da bi zagotovili 24-urno delovanje
»Enoti HNMP Brnik in Maribor delujeta v vidnem delu dneva, poleti najdlje od 8. do 20. ure, v zimski polovici leta se delovni čas prilagaja sončnemu zahodu. Ekipo HNMP aktivira dispečer v delovnem času, ko je ekipa HNMP v bazi, izven delovnega časa ekipa HNMP nima stanja pripravljenosti. V kolikor pride do aktivacije HNMP ob koncu delovnega časa, ekipa izvede intervencijo tudi po delovnem času, če je na mestu dogodka še zadostna vidljivost. O pogojih izvedbe intervencije se odloča pilot helikopterja. V konkretnem primeru, ki ga omenjate, ekipe HNMP Brnik, ki pokriva področje Kočevja, ni bilo mogoče aktivirati, ker je ponoči ni v bazi na Brniku. Aktivacija helikopterja Slovenske vojske, ki jo je želel aktivirati dispečer mimo ustaljenih protokolov, ni mogoča, saj helikopter za potrebe HNMP ne poleti brez medicinske posadke. Njena prisotnost je nujna za dodatno oskrbo pacienta na kraju dogodka in izvajanje nujnih ukrepov ter nadzor življenjskih funkcij med poletom v bolnišnico,« so se na zapis dispečerja odzvali v HNMP Brnik.
Ob tem so dodali, da je dolgoletna želja njihove enote podaljšati delovni čas vsaj od sončnega vzhoda do sončnega zahoda oziroma zagotoviti delovanje HNMP 24 ur dnevno, vendar, kot pravijo, do sedaj do uresničitve te ideje zaradi številnih razlogov, ki so na strani helikopterskega prevoznika, še ni prišlo.
Kakšni so ti razlogi, niso pojasnili, družine zgoraj omenjenega pacienta najverjetneje ti razlogi niti ne zanimajo. Najbrž ni treba niti dodati, da nesrečni bolnik nikoli ni prispel do ljubljanskega kliničnega centra. Moški je izgubil zavest in kljub oživljanju umrl, najprej sta ga do prihoda reševalcev oživljali njegova žena in sodelavka, nato so delo prevzeli reševalci, kljub njihovemu trudu pa je moški 20 minut pozneje umrl.
S tem bodo morali živeti
»V kolikor bi bil sistem nujne medicinske pomoči ustrezno urejen, v kolikor bi bile baze HNMP smotrno postavljene (ena od baz v okolici Trebnjega), bi bil helikopter lahko na kraju (kljub nočnemu času) v manj kot desetih minutah. Pacient bi prejel ustrezno medikamentozno terapijo, bil pravočasno oskrbljen in predihavan, in bi imel možnost preživetja do UKC Ljubljana, kjer bi izvedli ustrezne posege. Pacient bi imel možnost! Tako pa smo človeka, ki še ni dopolnil 50 let, izgubili. Pustili na cedilu,« je zaključil več kot razočarani in povsem obupani dispečer, ki bo, kot je dodal, zdaj moral živeti s tem, da je človek umrl, ker mu sistem ni omogočil, da bi mu rešili življenje, prav tako bodo z izgubo morali živeti njegovi svojci, ki jih je sistem pustil na cedilu.
