Pretresljiva realnost: vsak peti Slovenec živi v vlažnem in plesnivem domu
Vsak tretji Slovenec biva v neustreznih stanovanjskih razmerah, kaže raziskava Healthy Homes Barometer (Barometer zdravih domov) 2022. Kar 21 odstotkov Slovencev živi v vlažnih in plesnivih domovih, osem odstotkov z nižjimi dohodki pa si jih ne more privoščiti ustreznega ogrevanja. Posledice energetske revščine so pogubne za zdravje, opozarja stroka.
Raziskava, ki jo je izvedla neprofitna organizacija za politične raziskave RAND Europe, objavila pa skupina Velux, razkriva, da je trenutno približno vsak tretji prebivalec Slovenije izpostavljen potencialno škodljivemu ozračju v zaprtih prostorih, in sicer zaradi vlage, pomanjkanja dnevne svetlobe, prekomernega hrupa ali mraza.
Depresija in težave s spanjem
Po izsledkih raziskave se sicer 50 milijonov Evropejcev vsakič, ko se zbudijo na hladen dan, sooča z dilemo jesti ali ogrevati. »Živijo torej v energetski revščini, ob trenutni rasti cen energije pa lahko pričakujemo, da se bo ta skupina še povečevala,« so poudarili raziskovalci.
Posledice energetske revščine so po njihovih navedbah pogubne za zdravje, saj dvakrat več ljudi, ki živijo v hladnih domovih, poroča o slabšem zdravstvenem stanju. »Izjemo skrb vzbujajoč podatek je tudi, da imajo ljudje, ki živijo v vlažnem domu ali domu s plesnijo, 40 odstotkov večjo verjetnost za razvoj dihalnih bolezni, največkrat astme,« so posvarili.
Onesnažen zrak v zaprtih prostorih
Večina ljudi se zaveda onesnaženosti zunanjega zraka, ne pa tudi onesnaženosti zraka v zaprtih notranjih prostorih. Kar 78 odstotkov ljudi se tako ne zaveda, da je zrak v zaprtih prostorih celo bolj onesnažen kot zunaj.
»Pri ljudeh, ki živijo ali delajo v prostorih z vsemi štirimi dejavniki tveganja, obstaja štirikrat večja verjetnost, da bodo poročali o slabem zdravju in nezadovoljstvu. Raziskave prav tako kažejo, da ima pomanjkljivo ogrevanje skoraj dvakrat večji vpliv na zaznano počutje in zadovoljstvo z življenjem kot ločenost od partnerja,« so zapisali v Veluxu.
Med rešitvami so omenili naravno prezračevanje z odpiranjem oken, saj tako »osvežimo zrak, razredčimo vse patogene in zmanjšamo tveganja okužbe z virusi«. Pri ustvarjanju konstantne stopnje pretoka higienskega zraka naj bi bili učinkoviti tudi sistemi mehanskega prezračevanja, kot so grelne in prezračevalne enote ter klimatske naprave.
