VIŠJA SILA
Preverite, koliko plače vam pripada, če ne morete v službo zaradi prevoza
Pri presoji podanosti višje sile je treba v vsaki posamezni situaciji presojati prisotnost vseh navedenih elementov višje sile, pravijo na ministrstvu.
Odpri galerijo
Javni potniški promet je začasno ustavljen, kar mnogim otežuje prevoz na delo. FOTO: Jure Eržen, Delo
Z odlokom o začasni prepovedi, omejitvah in načinu izvajanja prevoza potnikov v Sloveniji se je zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije s ponedeljkom začasno ustavil javni prevoz potnikov na ozemlju Slovenije. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Janez Cigler Kralj, so pripravili pojasnilo o ukinitvi javnega prevoza in s tem povezanim vprašanjem nemožnosti prihoda na delo delavca.
Ustavitev javnega potniškega prometa lahko povzroči nemožnost prihoda delavca na delo. V takšnem primeru, je ob upoštevanju vseh okoliščin, ki vplivajo na to, da delavec ne more priti na kraj opravljanja dela, mogoče govoriti o nastanku višje sile, pojasnjujejo na ministrstvu. Ob tem izpostavljajo, da je pravni standard višje sile v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile pa je treba v vsaki posamezni situaciji presojati prisotnost vseh navedenih elementov višje sile.
Preberite tudi:
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v okviru splošne obveznosti obveščanja določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oz. bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, zato mora delavec, ki ne more priti na kraj opravljanja dela zaradi višje sile zaradi ukinitve javnega prevoza, delodajalca obvestiti o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
Preberite tudi:
Pri višji sili gre torej za dogodek, ki nastane zunaj vpliva delavca in delodajalca. Za opravičenost odsotnosti z dela delavca pa je treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile v vsakem konkretnem primeru (v okviru presoje nemožnosti prihoda na delo zaradi ukinitve javnega prevoza je treba upoštevati tudi možnost zagotovitve drugačnega načina prevoza, ki je v skladu z omejitvami v odloku dopusten).
Preberite tudi:Kacin: Stanje se umirja, a prepočasi
V zvezi z okoliščino višje sile zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi ukinitve javnega prevoza na ministrstvu dodatno pojasnjujejo, da trenutno veljavna interventna zakonodaja ne določa posebne pravne podlage za opravičeno odsotnost z dela in do nadomestila plače v tem primeru, zato je treba upoštevati splošen delovnopravni okvir v ZDR-1. V skladu z ZDR-1 je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do nadomestila plače, in sicer do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače.
V skladu z veljavno ureditvijo je torej delavec, ki je odsoten z dela zaradi višje sile zaradi ukinitve javnega prevoza upravičen do nadomestila plače v višini 50 odstotkov plače oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače, pravijo na ministrstvu.
Ustavitev javnega potniškega prometa lahko povzroči nemožnost prihoda delavca na delo. V takšnem primeru, je ob upoštevanju vseh okoliščin, ki vplivajo na to, da delavec ne more priti na kraj opravljanja dela, mogoče govoriti o nastanku višje sile, pojasnjujejo na ministrstvu. Ob tem izpostavljajo, da je pravni standard višje sile v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile pa je treba v vsaki posamezni situaciji presojati prisotnost vseh navedenih elementov višje sile.
Preberite tudi:
Počivalšek in Janša pojasnila ukrep, ki je ujezil številne Slovence
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v okviru splošne obveznosti obveščanja določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oz. bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, zato mora delavec, ki ne more priti na kraj opravljanja dela zaradi višje sile zaradi ukinitve javnega prevoza, delodajalca obvestiti o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
Preberite tudi:
Poziv pristojnih: Ne vabite prijateljic na kavo in sosedov na »šnops« (VIDEO)
Pri višji sili gre torej za dogodek, ki nastane zunaj vpliva delavca in delodajalca. Za opravičenost odsotnosti z dela delavca pa je treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile v vsakem konkretnem primeru (v okviru presoje nemožnosti prihoda na delo zaradi ukinitve javnega prevoza je treba upoštevati tudi možnost zagotovitve drugačnega načina prevoza, ki je v skladu z omejitvami v odloku dopusten).
Preberite tudi:
Kacin: Stanje se umirja, a prepočasi
Veste, kdo vse vam lahko napiše kazen?
V zvezi z okoliščino višje sile zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi ukinitve javnega prevoza na ministrstvu dodatno pojasnjujejo, da trenutno veljavna interventna zakonodaja ne določa posebne pravne podlage za opravičeno odsotnost z dela in do nadomestila plače v tem primeru, zato je treba upoštevati splošen delovnopravni okvir v ZDR-1. V skladu z ZDR-1 je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do nadomestila plače, in sicer do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače.
V skladu z veljavno ureditvijo je torej delavec, ki je odsoten z dela zaradi višje sile zaradi ukinitve javnega prevoza upravičen do nadomestila plače v višini 50 odstotkov plače oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače, pravijo na ministrstvu.
