Previdno pri znižanjih na črni petek, tako goljufajo nekateri trgovci
Verjetno ste pri katerem od (spletnih) trgovcev letos ob znižanjih opazili, da je ob ceni navedena tudi najnižja cena v zadnjih 30 dneh. Nekateri trgovci takšno ceno označijo s PC30 ali kaj podobnega. A te cene ni mogoče vedno najti. Zakaj jo nekateri navajajo, drugi ne?
26. januarja letos se je začel uporabljati popravljen zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), isti dan se je začel uporabljati še pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga.
Prinesel je novost: podjetja morajo pri znižanju cene blaga označiti prejšnjo in znižano ceno (kako je to ustrezno, navajamo spodaj). S tem so želeli povečati preglednost nad cenami ob objavi znižanja cen blaga, zaradi česar lahko potrošniki blago ustrezno ovrednotijo, primerjajo cene blaga in tako sprejemajo bolj informirane odločitve, pa tudi prenos direktive v našo zakonodajo je bil obvezen.
Kdo mora objaviti prejšnjo in znižano ceno
»Obveznost navajanja prejšnje cene imajo vsa podjetja, kadar ponujajo in prodajajo blago potrošnikom po znižani ceni,« pojasnijo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Tako mora vsako podjetje ob kakršnokoli objavi znižanja cene blaga, ki zajema označevanje cene blaga na prodajnem mestu in oglaševanje znižanja cene blaga, navesti tako znižano ceno kot prejšnjo ceno posameznega blaga, ki hkrati pomeni tudi najnižjo ceno v zadnjih 30 dneh. Torej, govorimo o blagu in ne o cenah storitev, digitalnih storitev ali digitalnih vsebin.
»Za prejšnjo ceno se šteje najnižja cena, ki jo je podjetje na istem prodajnem mestu uporabljalo v zadnjih 30 dneh pred uporabo znižane cene. Pri določanju najnižje cene mora podjetje upoštevati vse cene iz tega obdobja (tako redne kot morebiti znižane cene),« razlagajo na Tržnem inšpektoratu RS (TIRS), ki izvaja nadzor nad tem področjem.
Glavna tržna inšpektorica Andreja But dodaja: »Načeloma torej velja, da morata biti prejšnja in znižana cena označeni ob vsakem izdelku na prodajnem mestu, prav tako pa tudi na mestih, kjer se morebiti oglašuje znižana cena tega izdelka. Poleg navedenih dveh cen podjetju ni treba prikazati višine popusta, prav tako podjetje prikazanih dveh cen ne rabi označevati s "prejšnja cena" oziroma "znižana cena".«
Kaj so izjeme
Izjema je blago, ki je na trgu manj kot 30 dni, za primere, ko gre za neprekinjeno postopno zniževanje cene blaga, za blago pred potekom roka uporabnosti in hitro pokvarljivo blago:
- Za prejšnjo ceno pri »novem blagu« tako šteje najnižja cena, po kateri je podjetje ponujajo blago pred znižanjem cene v obdobju, v katerem je bilo blago na trgu (= najnižja cena, po kateri se je blago prodajalo).
- V primeru neprekinjenega postopnega zniževanja cene (npr. določeno blago je znižano iz cene 100 eur, ki je sicer prej veljala 2 meseca, na 80 eur, nato brez prekinitve na 60 eur) se za prejšnjo ceno šteje cena, ki je bila najnižja najmanj 30 dni pred prvo znižano ceno v neprekinjenem postopnem zniževanju cene (podjetje torej kot prejšnjo ceno označi ceno 100 eur ter znižano ceno 60 eur).
- Pri označevanju blaga, ki se prodaja po znižani ceni, ker mu bo v kratkem pretekel rok uporabe, in pri prodaji hitro pokvarljivega blaga po znižani ceni, pa se za prejšnjo ceno šteje cena, ki jo je podjetje uporabljajo neposredno pred uporabo znižane cene.
Nadzor nad izvajanjem teh pravil izvaja tržni inšpektorat. Katere so najpogostejše napake, ki jih ugotavljajo na tem področju? Inšpektorji so letos v posameznih primerih ugotovili kršitve, kot so:
- trgovec v okviru znižanja ni označil prejšnjih cen znižanega blaga;
- višje cene, ki so bile označene ob znižanih cenah, niso bile najnižje cene, ki jih je trgovec uporabljal v zadnjih 30 dneh pred znižanjem;
- trgovec ni označil znižanih cen, temveč le prejšnje cene in popust;
- trgovec je pri oglaševanju cenovne prednosti navajal prečrtano prodajno ceno, po kateri pa izdelkov ni nikoli prodajal.
V kakšnem primeru najnižje cene v zadnjih 30 dneh ni treba predstaviti potrošniku
Takšne primere obravnava 9. člena pravilnika. To so na primer:
- spremembe prodajne cene blaga, ki nima narave znižanja cene blaga (npr. nihanja t. i. rednih prodajnih cen blaga);
- primerjave prodajne cene blaga med različnimi podjetji, ki nima narave znižanja cene blaga;
- trditve oziroma objave, ki nima narave znižanja cene blaga;
- popusti ob pogoju nakupa več kosov blaga ali popusta ob nakupu nad določeno vrednostjo (npr. 2+1 gratis, popust ob nakupu nad 30 EUR ipd.);
- zbiranja in unovčevanja točk ali drugih enot, pridobljenih v okviru programa zvestobe na podlagi prejšnjih nakupov potrošnika;
- znižanja cene blaga, ki je namenjeno posameznemu potrošniku ob posebnih priložnostih;
- znižanja cene za en kos blaga po izbiri potrošnika, če ob objavi ni določljivo, katero blago bo potrošnik izbral.