Prevolnik Rupel: Glede na trenutne razmere je omejitev višine bolniškega nadomestila nujen ukrep

Glede na trenutno stanje je tudi omejitev višine nadomestila za bolniško odsotnost nujen ukrep, saj je treba nasloviti finančni primanjkljaj, se je na očitke, da predlog novega zdravstvenega interventnega zakona ne vsebuje le nujnih ukrepov, pač pa tudi posege v sistemsko zakonodajo, odzvala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Na ministrstvu za zdravje so pripravili predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. Ta med drugim predvideva omejitev najvišjega izplačila nadomestila za bolniško odsotnost, in sicer na višino 2,5-kratnika povprečne bruto plače v Sloveniji. Ministrstvo je deležnikom predlog poslalo prejšnji četrtek popoldne in jih prosilo za oddajo pripomb do petka, s tako kratkim rokom pa številni deležniki niso bili zadovoljni, zato so danes na ministrstvu rok podaljšali do prihajajočega četrtka.

»V vsej pripravi smo se mogoče nekoliko zakalkulirali. Seveda smo rok takoj, ko so nas deležniki opozorili, da je prekratek, podaljšali. Upam, da bo zdaj dovolj dolg, da bodo uspeli pregledati zakon, saj si želimo njihovih povratnih informacij, da jih bomo lahko tudi upoštevali pri nadaljnji pripravi,« je povedala ministrica Prevolnik Rupel.

Na vprašanje, kako komentira očitke nekaterih deležnikov, da predlog zakona vsebuje tudi sistemske posege v zakonodajo, ne le nujne ukrepe, je odgovorila, da meni, da so s predlogom naslovili predvsem nujne ukrepe. Tako ocenjuje, da je tudi predlagana omejitev višine nadomestil za bolniško odsotnost v trenutnih razmerah nujen ukrep. Ta ukrep bi sicer na letni ravni za zdravstveno blagajno pomenil okvirno 11 milijonov evrov prihranka, je razvidno iz predloga zakona.

Predlog zakona je sicer predviden za sprejemanje po nujnem parlamentarnem postopku. Na ministrstvu po besedah ministrice predvidevajo, da bo sprejet do konca leta. Predlog namreč med drugim podrobneje določa način pobiranja obveznega zdravstvenega prispevka, ki se bo po ukinitvi obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavil s 1. januarjem prihodnje leto.

Pred izjavo za medije pa je ministrica v nagovoru skupščine zdravniške zbornice poudarila, da se na ministrstvu zavedajo, kako pomemben je zavzet, zadovoljen in motiviran kader v zdravstvu, zato so že začeli pripravljati nekatere spremembe, ki bodo olajšale tudi delo zdravnikov.

Tako je članom skupščine predstavila nekatere rešitve omenjenega interventnega zakona. Ta pri mladih zdravnikih uvaja možnost opredeljevanja pacientov že v tretjem letu in ne več šele četrtem letu specializacije družinske medicine. Prav tako predlog zakona zagotavlja možnost ustreznega nagrajevanja zdravstvenih delavcev v ekipah ambulant družinske medicine, pa tudi otroškega in šolskega dispanzerja, ki opravljajo dodatno delo. Doslej je bilo tovrstno nagrajevanje le začasen ukrep.

Predlog zakona bi odpravil zgornjo mejo števila ponudb za delo v Sloveniji za zdravnike ter širil obveznost vključevanja v zagotavljanje dežurne službe in neprekinjene nujne zdravniške pomoči na vse zdravnike, ki delujejo v javni zdravstveni mreži.

Spomnila je, da pripravljajo tudi nov predlog zakona o digitalizaciji, ki bo omogočil zbiranje vseh izvidov in »slikovnega materiala« na enem mestu, kar bo zmanjšalo potrebo po ekonomsko neupravičenem ponavljanju preiskav.

Kaj v interventnem zakonu moti zdravstvene delavce, preberite tukaj.