Prevzeli bi predsednikovo jabolko navdiha
V bistvu gre že za šesti festival, a ker so trije zaradi epidemije korone potekali v drugačnih okoliščinah, so se odločili, da gre tokrat za tretjo uradno prireditev. Znova ga je v sklopu evropske prireditve Svetovni dan jabolčnika pod vodstvom Aleša Germovška organiziralo Turistično društvo (TD) Boštanj.
Jabolko spora
Sadjarska podružnica v Boštanju je prirejala sadne razstave, razne tečaje, med drugim za pakiranje jabolk in hrušk v t. i. ameriške zaboje, kamor so pakirali tudi znamenito sevniško voščenko, ki je bila priljubljena na evropskih dvorih. Rihard Dolenc jo je v priročniku o sadjarstvu iz leta 1887 imenoval čast Dolenjske, saj je razširjena po Dolenjski in v Posavju, nekoliko manj pa po preostali Sloveniji. Voščenka oz. ušenka, kot ji pravijo po domače, je še danes jabolko spora med Štajerci in Kranjci. Martin Humek v Slovenskem sadjarju iz leta 1916 piše, da so ji ime sevniška voščenka nadeli sevniški trgovci s sadjem, ki so voščenko odkupovali po Dolenjskem in jo prodajali naprej kot svojo.
Jabolčnik je bil v starih časih na kmetih »pogonsko gorivo«. Kmetje so ga pili ob delu, saj jim je dal moč in zaradi nizke vsebnosti alkohola ni bil nevaren. Potem so srpe, kose in pluge zamenjali kosilnice in traktorji in pogonsko gorivo je postala nafta. Na travnikih je bilo ob hrumečih strojih naenkrat premalo prostora še za sadna drevesa. Zaradi lažjega obdelovanja so jih posekali in jabolčnik je skorajda utonil v pozabo. A v TD Boštanj so sklenili, da jabolčnike oz. ciderje, kot se bolj sodobno imenujejo, prikličejo iz pozabe, česar je vesel tudi sevniški župan Srečko Ocvirk.
»Tradicionalno je moderno,« je dejal na prireditvi, kjer se je za naziv najboljših potegovalo kar 49 vzorcev. Po besedah Cirila Dolinška, povezovalca prireditve, je to najvišje število prijavljenih vzorcev v Sloveniji. To pa sploh ni čudno, saj se je razvoj boštanjskega sadjarstva začel sredi 19. stoletja, njegov začetnik pa je bil učitelj Jožef Dermel. Leta 1893 pa je prišel v Boštanj nadučitelj Alojz Račič, ki je bil vodja sadjarskega napredka. Vodil je šolski vrt in pridnim učencem kot plačilo za delo zastonj dajal cepljene jablane. Na potrdilih o prevzemu brezplačnih jablan je pisalo: »Ako nisi vedenja lepega, ne dobiš drevesca nobenega.«
Razvoj boštanjskega sadjarstva sega v sredino 19. stoletja, njegov začetnik je bil učitelj Jožef Dermel.
Letošnje vzorce so razvrstili v sedem kategorij. V kategoriji tradicionalni jabolčnik iz mešanih travniških sadovnjakov je zmagal Janez Mirkac, kmetija Rebernik iz Slovenj Gradca, ki je bil prvi tudi pri sortnih jabolčnikih iz mešanih travniških sadovnjakov, pridelal pa je tudi najboljši sok. Tudi ni prvič, da je z njim na Koroško, kjer je nasploh doma mošt, kot pravijo jabolčniku, romalo tudi prestižno priznanje. Najboljši moderni stil jabolčnika iz konzumnih jabolk je dala v pokušino družba Malner iz Kozine, ki je pridelala tudi najboljše jabolčno vino. Pri njih se že 33 let ukvarjajo s sadjarstvom, ki prehaja iz generacije v generacijo. Med tradicionalnimi hruškovci je slavil Drago Pajenk, kmetija Rdečnik iz Podgorja. Pri jabolčnikih z dodatki zelišč in arom je zmagal domačin, predsednik TD Aleš Grmovšek, pri odprtem stilu pa Aleš Fridl iz Kozja, ki se ukvarja tudi z izdelavo piva.
Najboljši v svojih kategorijah so prejeli bon za nakup sadike jabolk, vrste bobovec, ki jih bodo prevzeli v Kozjanskem parku, ki je bil sponzor letošnjega srečanja. Najvišje priznanje zlato jabolko, delo domačega umetnika Alojza Raka, pa je prejel Janez Mirkac za jabolčnik iz mešanih jabolk travniških sadovnjakov.
Boris Orešek, predsednik odbora za kmetijstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici, je malo za šalo in malo zares predlagal, da bi v prihodnje v tekmovanje uvrstili še kategorijo jabolko navdiha. Borut Pahor je namreč zapustil predsedniško palačo, zato bi lahko njegovo tradicijo nadaljevali v Boštanju.
