AKCIJA S HRANO
Preživeli povodenj, zdaj pomagajo drugim
Tri sestre iz Žužemberka delijo brezplačne obroke. Leto 2010 jih je skoraj uničilo, a se niso vdali.
Odpri galerijo
»Kljub neprijetnim in težkim časom čara prihajajočega božiča in novoletnih praznikov ne smemo izgubiti. Sprejeli smo odločitev, da vam pri tem malo pomagamo in olajšamo nastalo situacijo. Vse do konca decembra, vsak dan v tednu, delimo brezplačne tople obroke za prebivalce občine Žužemberk. Vsa naročila bodo ostala anonimna, nihče ne bo izpostavljen. Prilagamo telefonsko številko, na katero, prosimo, pokličite brez vseh zadržkov. Božič je za vse ljudi. Če poznate koga, ki se ne želi izpostavljati, prosimo, pokličite vi. Lepe praznike z veliko ljubezni vam želi gostišče Koren,« se je pred dnevi na facebook profilu gostišča Koren iz Žužemberka pojavil zapis, ki je v oči številnih zvabil solzo. Tudi v teh težkih časih so še ljudje, ki želijo pomagati, predvsem pa lahko pomagajo. Tako so storili tudi v Suhi krajini, kjer leži Žužemberk.
Pet je vključenih v delo. Tri sestre, Maruša, Tjaša in Maša; Maruša je v šanku, skrbi za promocijo, Maša bdi nad papirji, urniki in plačami, Tjaša pa v kuhinji skrbi za jedilnike in kuho. Mama Jožica in oče Zoran sta še vedno vključena v delo, počasi pa izpuščata vajeti iz rok in jih predajata dekletom.
Gostili otroke
»Že tretje leto peljemo akcije, s katerimi želimo vračati v okolje oz. biti humanitarni,« pravi Maruša Škoda, ena od treh hčera, ki počasi, a zanesljivo prevzemajo odgovornost in delo v družinskem podjetju. »Zadnji dve leti smo v dogovoru s CSD Novo mesto gostili otroke iz socialno ogroženih družin. Letos to zavoljo covida-19 ni bilo mogoče, mi pa nadaljujemo humanitarnost, a malce drugače,« nadaljuje Maruša, ki spomni na poplave, ki so pred 10 leti prizadele Žužemberk, predvsem pa njihovo gostišče. »Takrat je bilo resnično hudo. Le dobro leto prej smo imeli velike investicije, potem so prišle poplave in nas zelo prizadele. Vse skupaj je bilo zelo težko. Pet, šest let je bilo kriznih, pravo kritično stanje. Ni veliko manjkalo, da bi vse prodali in šli drugam. Pa smo se odločili, da ostanemo, da vztrajamo. Uspelo je. V zahvalo, ker je nam uspelo, zdaj še bolj hvaležno vračamo,« pojasni Maruša.
Kličejo za prijatelje v stiski
Akcija s hrano je stekla. »Z naročili brezplačnih obrokov pa je tako, en dan jih je več, drugi manj. Praviloma pokliče tisti, ki nekoga pozna, da potrebuje pomoč. Smo pa tudi prej pomagali, saj človek začuti, če nekdo potrebuje pomoč,« nadaljuje Maruša. Tudi njih je udaril novi koronavirus. »Mi smo bili zaprti že januarja, ker smo spet prenavljali. Potem smo dobro začeli leto, pa so prišli prvi ukrepi. Lahko povem, da smo bili izjemno zadovoljni s poletno sezono, zdaj pa se poskušamo znajti po svoje. Trudimo se delati kar se da normalno, pripravljamo tedenske jedilnike, na voljo so tudi jedi à la carte. Pripravljamo posebne božične pakete, znajdemo se z dostavo. Malce nam je lažje, ker smo družinsko podjetje pa v svojih prostorih, saj nimamo najemnine,« pove Maruša, ki pa prizna, da je v teh časih na prvem mestu likvidnost, to jim s pridnimi rokami in marljivostjo uspeva.
Ni veliko manjkalo, da bi vse prodali in šli drugam. Pa smo se odločili, da ostanemo, da vztrajamo.
Pet je vključenih v delo. Tri sestre, Maruša, Tjaša in Maša; Maruša je v šanku, skrbi za promocijo, Maša bdi nad papirji, urniki in plačami, Tjaša pa v kuhinji skrbi za jedilnike in kuho. Mama Jožica in oče Zoran sta še vedno vključena v delo, počasi pa izpuščata vajeti iz rok in jih predajata dekletom.
Začelo se je z babico JožicoGostišče prihodnje leto praznuje 30 let. Začetnica pa je Marušina babica Jožica, ki je bila gostinka. Potem so ga prevzeli Marušini starši, kmalu pa so kot prvi na Dolenjskem registrirali turistično kmetijo. Zavoljo želje po širitvi so se 2009. preregistrirali v gostišče in še razširili svojo ponudbo.