13. MAJ
Pri Jelinčiču so se potegnili nazaj
Po popravljenem predlogu SNS 13. maj ne bi bil dela prost dan.
Odpri galerijo
FOTO: Dejan Javornik
Kot smo že poročali, so se v politiki pojavile informacije o novem dela prostem dnevu.
Preberite še:
V poslanski skupini SNS pa so kasneje nekoliko popravili svoj prvotni predlog, da bi 13. maj praznovali kot državni praznik prvega spopada z agresorjem na slovenskih tleh, ki bi bil tudi dela prost dan. Po opravljenem premisleku in upoštevanju predlogov gospodarstva zdaj predlagajo, da bi bil omenjeni praznik normalen delovni dan.
13. maj po navedbah SNS ne bi posegel v praznik dneva upora proti okupatorju, ki ga obeležujemo 27. aprila, saj slednji označuje predhodnico priprav na organiziran širši upor.
Preberite še:
V poslanski skupini SNS pa so kasneje nekoliko popravili svoj prvotni predlog, da bi 13. maj praznovali kot državni praznik prvega spopada z agresorjem na slovenskih tleh, ki bi bil tudi dela prost dan. Po opravljenem premisleku in upoštevanju predlogov gospodarstva zdaj predlagajo, da bi bil omenjeni praznik normalen delovni dan.
S predlogom novele zakona o praznikih in dela prostih dnevnih v SNS predlagajo, da bi 13. maj praznovali kot državni praznik, s katerim bi obeležili prvi spopad z agresorjem na slovenskih tleh.
Z njim bi se spomnili 13. maja 1941, ko so se trije vodilni tigrovci na Mali gori pri Ribnici spopadli z italijansko vojsko. Tako bi bilo tudi zadoščeno zgodovinski resnici in pravici, so zapisali.
Po navedbah SNS je šlo namreč v spopadu na Mali gori za prvi spopad z okupatorjem na slovenskem ozemlju v drugi svetovni vojni. V njem je bil eden od pripadnik tigrovcev ubit, dva pa zajeta.
Z njim bi se spomnili 13. maja 1941, ko so se trije vodilni tigrovci na Mali gori pri Ribnici spopadli z italijansko vojsko. Tako bi bilo tudi zadoščeno zgodovinski resnici in pravici, so zapisali.
Po navedbah SNS je šlo namreč v spopadu na Mali gori za prvi spopad z okupatorjem na slovenskem ozemlju v drugi svetovni vojni. V njem je bil eden od pripadnik tigrovcev ubit, dva pa zajeta.
13. maj po navedbah SNS ne bi posegel v praznik dneva upora proti okupatorju, ki ga obeležujemo 27. aprila, saj slednji označuje predhodnico priprav na organiziran širši upor.
Vodje PS Levica dr. Matej T. Vatovec:
»V Levici podpiramo ohranjanje spomina na pomen vseh antifašističnih bojev. Organizacija TIGR, ki je nastala že leta 1927, je bila ena od prvih organiziranih skupin, ki se je sistematično borila proti fašizmu. Pomembna je bila tudi kasneje z vlogo, ki so jo številni pripadniki TIGR odigrali v partizanskem gibanju in NOB.
Ob predlogu nacionalistične stranke SNS pa svarimo pred nevarnimi težnjami skrajne desnice, ki poskuša zadnja leta skuša 'drobiti' antifašistični boj ter ga ločevati na 'pravega' in 'nepravega' – narativ, v katerem je TIGR iskreno protifašistična in domoljubna, Osvobodilna fronta pa zgolj sredstvo za dosego oblasti. Tako se je celo Janez Janša osebno lani udeležil proslave ob 13. maju, kjer je nato zanikal pomen Osvobodilne fronte.
Boj proti fašizmu – in tega se moramo danes, ko gledamo prakse Janševe vlade, zavedati z vso resnostjo – je skupen, mnogoter in hkrati enoten boj, ki pripada zgolj in izključno tistim, ki so na strani svobode, enakosti in pluralnosti. Trenutna oblast kot tudi njeni zunajkoalicijski podporniki to zagotovo niso.«
»V Levici podpiramo ohranjanje spomina na pomen vseh antifašističnih bojev. Organizacija TIGR, ki je nastala že leta 1927, je bila ena od prvih organiziranih skupin, ki se je sistematično borila proti fašizmu. Pomembna je bila tudi kasneje z vlogo, ki so jo številni pripadniki TIGR odigrali v partizanskem gibanju in NOB.
Ob predlogu nacionalistične stranke SNS pa svarimo pred nevarnimi težnjami skrajne desnice, ki poskuša zadnja leta skuša 'drobiti' antifašistični boj ter ga ločevati na 'pravega' in 'nepravega' – narativ, v katerem je TIGR iskreno protifašistična in domoljubna, Osvobodilna fronta pa zgolj sredstvo za dosego oblasti. Tako se je celo Janez Janša osebno lani udeležil proslave ob 13. maju, kjer je nato zanikal pomen Osvobodilne fronte.
Boj proti fašizmu – in tega se moramo danes, ko gledamo prakse Janševe vlade, zavedati z vso resnostjo – je skupen, mnogoter in hkrati enoten boj, ki pripada zgolj in izključno tistim, ki so na strani svobode, enakosti in pluralnosti. Trenutna oblast kot tudi njeni zunajkoalicijski podporniki to zagotovo niso.«
