Pri naših sosedih je to dela prost dan, zakaj ni tudi pri nas?

Kar se tiče praznikov in dela prostih dni, nam je letošnje leto zelo naklonjeno. Od trinajstih prostih dni namreč le dva praznika, ki sta hkrati tudi dela prosta dneva, padeta na konec tedna. V drugi polovici leta nas čakajo dela prosti dnevi še junija (25. junij je sicer nedelja), 15. avgusta, ko praznujemo krščanski praznik veliki šmaren, v torek, 31. oktobra, obeležujemo dan reformacije, 1. november je na sreda, božič ponedeljek, dan samostojnosti pa torek. 

Slovenci ne ostajamo doma le zaradi državnih praznikov, temveč tudi zaradi cerkvenih. Če bi obeleževali in praznovali vse praznike tako kot naši bližnji sosedje, bi imeli še več dela prostih dni. Nekaterih krščanski prazniki, ki so v Avstriji, Nemčiji ali na Hrvaškem dela prosti, so pri nas povsem običajni delovni.

Na primorski avtocesti pričakujte zastoje, vozili bodo 20 kilometrov na uro

Med njimi je sveto rešnje telo in kri, ki ga obeležujemo prvi četrtek po nedelji svete trojice oziroma 11 dni po binkoštni nedelji. Verniki ga pogosto poimenujejo kar telovo, saj je posvečen čaščenju hostije, ki pri evharističnem obredu predstavlja Kristusovo telo. Medtem ko je ta praznik dela prost dan v Avstriji, na Hrvaškem in v delih Nemčije, je pri nas to povsem običajen delovni dan. Zakaj in ali so kdaj podali pobudo, da bi bil tudi ta dan, glede na to, da je to zapovedani praznik, dela prost dan pri nas, smo povprašali Slovensko škofovsko konferenco, kjer pravijo, da Slovenska škofovska konferenca zaenkrat ne razmišlja o predlogih za nove dela proste dneve. »Katoličani praznujemo svoje praznike ne glede na to, ali je gre za dela prost dan ali ne. «