Pri Niku Radenšku rastejo stare slovenske sorte jabolk, za jabolčnik prejel zlato priznanje

»Sicer sem iz Boštanja, a sem si tule gor ob odhodu v pokoj uredil svojo domačijo: tu je mir, tu uživam in delam,« nam je razodeval 65-letni Niko Redenšek, ki nas je v svojem raju na Apneniku pri Boštanju sprejel malce po zori. Zmotili smo ga namreč pri polaganju betonskih kock na dvorišču.

Do njegovega sadovnjaka ni bilo daleč. Jablan tod okoli res ne manjka. V hipu smo pomislili, pa saj ni čudno, da pridela tako dober jabolčnik, če pa ima toliko jablan okrog sebe.

Turistično društvo Boštanj ob Savi je pripravilo 5. salon sadnih vin in sokov ter njihovo že osmo ocenjevanje. V glavni kategoriji (tradicionalni jabolčnik iz mešanih travniških sadovnjakov) je z jabolčnikom z 19,15 točke dobil zlato priznanje Niko ter za nagrado prejel zlato jabolko. Kaj vse raste na teh drevesih, smo pobarali Nika, ki o svojih drevesih govori z velikim spoštovanjem.

Niko Redenšek noče, da gre kaj v nič, zato vsa jabolka pobere, tretjo rundo pa nameni pridelavi jabolčnika.

»Veste, tu rastejo stare tradicionalne slovenske sorte: tu imava mušancelj, voščenko, krivopecelj, bobrovec, beličnik, tole je jakopovka, ki bo dozorela v začetku avgusta. Imam pa še dve drevesi, a resnično še nisem ugotovil sorte. Je pa zelo dobro jabolko. Lani ni rodila, letos lepo cvete,« nam je zaupal Niko, ki kot iz topa z eno besedo opiše lansko letino: »Prebogata!«

Zato je precej vej polomilo, klonile so pod težo plodov. »Po drugi strani pa je bila zato precej slabša kakovost sladkorja!«

Trikrat oprana

Povedal je, da so začela jabolka že kmalu odpadati. »Meni je težko, da kaj propade in gre v nič. Zato sem se odločil, da vsa jabolka poberem. Prvo rundo sem pograbil in odpeljal stran, saj je bila neuporabna. Precej boljša je bila druga runda, uporabil sem jih za žganjekuho. Tretja runda je bila primerna za jabolčnik,« je povedal naš gostitelj, ki se še spomni, da je bil jabolčnik tradicionalna pijača. »Danes jo marsikdo prezira, živo pa se spominjam mladih let, ko so pobrali čisto vsako jabolko in naredili jabolčnik, drugega ni bilo. Med tednom se je pil jabolčnik, ob praznikih pa vino,« je nadaljeval Niko.

Druga runda pobranih jabolk gre v žganjekuho.

Pobrana jabolka dodobra operejo, in to kar trikrat. Vmes jih še preberejo in izločijo gnile in premalo zrele. Potem vse zmeljejo in jih stisnejo v stiskalnici. »V nadaljevanju pa mi je bilo v veliko pomoč tudi znanje pridelave belega vina. Pred 40 leti sem naredil svoj prvi vinograd, znanje pridelave mi pride danes še kako prav. Tudi zato je moj jabolčnik bolj čist in bolj svež in ni oksidiran.«

Po potrebi mu dodaja sladkor, sploh lani ga je moral, vse pa s ciljem, da doseže primerno kakovost in pravšnjo alkoholno stopnjo.

»Radi ga pijemo s prijatelji, ki raje kot po vinu posežejo po jabolčniku. Kar se ne spije, pa gre v kis ali za žganjekuho,« je še priznal Niko, ponosen na zmago na letošnjem ocenjevanju.

Ob tem ne skriva hvaležnosti do pokojnega predsednika Turističnega društva Boštanj ob Savi Aleša Germovška, ki je pred leti obudil tradicijo jabolčnika in mu dal mesto, ki si ga zaradi pomena v zgodovini tudi zasluži.

»Zmaga me je resnično presenetila. Vesel sem, ker se ta tradicija ohranja,« je še povedal Niko, potem pa povabil na kanglico oziroma kroglico jabolčnika.