Pri sosedih blokada pristanišča: kaj to pomeni za Slovence in Luko Koper?

V Italiji pred petkovo uvedbo covidnega potrdila za vse zaposlene v javnem in zasebnem sektorju naraščajo napetosti. V znak nasprotovanja covidnemu potrdilu med drugim stavko napovedujejo delavci v tržaškem pristanišču, stavkali bi lahko tudi v drugih pristaniščih. Bi krajše ali daljše stavkovne aktivnosti lahko imele vpliv na slovensko gospodarstvo in potrošnika? Morda več dela v Luki Koper, ki bi lahko prevzela del tovora, ki je bil namenjen v Trst?

V Luki Koper za zdaj ne čutijo posledic dogajanja v Trstu, a kot pravi Sebastjan Šik, predstavnik za stike z javnostjo, bo pri morebitnem vplivu ključno predvsem to, koliko časa bo stavka tržaških pristaniških delavcev trajala in koliko jo bodo zaostrili. Kratkotrajna blokada se po njegovem mnenju za slovenskega potrošnika ne bi smela poznati, prav tako ne niti na daljše časovno obdobje, ker surovine v obliki živil na policah trgovcev prihajajo predvsem iz koprskega pristanišča.

»V Trstu imajo okoli 60 milijonov ton pretovora na leto, v Kopru 20 milijonov. A skoraj 50 milijonov ton je tekočega tovora surove nafte, ko pripluje ladja, se priklopi na cev in gre nafta proti Bavarski. Ni klasično pristaniško delo in niso tako pisani kot mi v Kopru, kjer imamo široko paleto blagovnih skupin,« pojasnjuje Šik.

Tudi Čedomir Bojanić iz sekcije pristaniških špediterjev je prepričan, da blokada v tržaškem pristanišču ne bo za slovenske potrošnike pomenila ničesar posebnega, »saj so blagovni tokovi prek tržaškega pristanišča namenjeni oskrbi bavarskega, avstrijskega ter del madžarskega in slovaškega tržišča«.

Bo Luka Koper prevzela del tovora iz Trsta?

Bi lahko blokada tržaškega pristanišča pomenila, da bi vi v Luki Kopru prevzeli del tovora, ki je namenjen v Trst? »Ladjarji bodo pretehtali, ali se jim bolj izplača del tovora razložiti v Kopru ali morda raje počakajo, da se stavka konča. Vsekakor bi se pri časovno daljši stavki ozirali po obeh pristaniščih v Severnem Jadranu in iskali ad hoch rešitve,« pojasnjuje Bojanić.

Šik pri dodatnem raztovoru ladij v Kopru ne vidi večjih težav v sami organizaciji dela, ampak predvsem na infrastrukturi zunaj pristanišča, kjer so vezani na železniške in cestne povezave, »kar je danes problem, saj se železnica gradi na več odsekih«.

Že v preteklosti se je sicer dogajalo, da so, denimo, zaradi žledoloma na Primorskem in Notranjskem morali v Trstu pretovoriti kakšen kontejner več iz Kopra, saj, kot pojasnjuje Šik, imajo velike tovorne ladje direktne povezave z Daljnim vzhodom in Jadranom in nato tovor iz iste ladje razložijo v Kopru, Trstu in na Reki, in če v katerem od pristanišč zaradi izrednih razlogov ne morejo prevzeti ali naložiti, potem tovor lahko razložijo v drugih dveh pristaniščih. 

Katerih surovin je manj

Glede pomanjkanja surovin, ki prihajajo v Luko Koper, Šik ne opaža bistvenih sprememb v primerjavi s preteklimi leti. »Manj je premoga, a to je že pred epidemijo začelo upadati, potem je morda manj železove rude, ki je bila vezana na avtomobilsko industrijo. Trenutno je relativno stabilno,«pravi.

Vzdušje zaposlenih?

Tudi vzdušje zaposlenih v pristanišču je po Šikovih besedah stabilno in se verjetno delavci ne bi branili morebitnega dodatnega tovora iz Trsta, če bi tam popolnoma blokirali pristanišče. Prav tako ne nasprotujejo pogojem PCT kot v Italiji, kjer se je nasprotovanje začelo po tem, ko so si delavci morali sami plačati testiranje, medtem ko je pri nas to strošek delodajalca.