Pri starosti 65+ število povzročiteljev nesreč strmo narašča: to so najpogostejše težave
»Danes sem imel prometno nesrečo. Letel sem po zraku čez pločnik v betonski oporni zid. Pri tem mi je pomagal starejši 80-letni voznik, ki je pripeljal iz stranske neprednostne ceste in se zaletel v zadnji desni bok mojega avta. Totalka, pravijo. Starejši gospod me je spregledal, star 80 let, na koncu se mi je opravičil. Sprejel sem opravičilo, bilo je iskreno.
Vse to pa z grenkim priokusom. Ni še mimo osem mesecev, ko sta bila tast in tašča udeležena v smrtonosni prometni nesreči. Odpravljala sta se na morje, na dopust. Na avtocesti jima je nasproti nenadoma pripeljal avto. Tašča je umrla, tast se je rešil, a po dolgotrajni rehabilitaciji še ni v redu, ima še vedno hude posledice tako na telesnem kot duševnem zdravju. Nesrečo je prav tako povzročil starejši, takrat 82-letni voznik, ki je umrl v nesreči, kasneje je umrla tudi njegova žena.
Kaj želim povedati? To, da razumem starejše, da bi radi obdržali samostojnost in vozniški izpit, a po drugi strani prosim, da se vsi odgovorni, od zdravnikov splošne medicine do psihologov, ki tem našim starejšim ljudem omogočite to svobodo vožnje, dobro zavedate, da s svojim prijaznim početjem lahko posredno uničujete življenja drugih, nedolžnih ljudi. Prav bi bilo, da se na tem področju zgodijo korenite spremembe.«
To je zapis, ki je v zadnjih dneh zakrožil po družbenih omrežjih. Moški, udeležen v nesreči, ki jo je povzročil starostnik, je opozoril na problematiko starejših voznikov, zato smo preverili, kaj pravi zakon in kakšne izkušnje imajo s starejšimi vozniki na AMZS.
Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS, je povedal, da se starejši vozniki oziroma starostniki pri vožnji pogosteje srečujejo z različnimi težavami kot drugi, mlajši. »Bi pa pri tem poudaril, da se starejši vozniki, ob zavedanju slabšanja svojih sposobnosti, ki se nanašajo na slabši vid, sluh, motorično gibljivost in počasnejši odziv, zanašajo na svoje dolgoletne izkušnje in jih v veliki večini tudi uspešno uporabljajo. Se je pa treba zavedati, da so mnogokrat bolj na očeh drugih in nemalokrat sprožajo negodovanje ali celo nestrpnost. Takšna nestrpnost družbe lahko sproži negativne odzive tudi pri njih, ne samo pri mlajših."
Policija: podatki o prometnih nesrečah in posledicah po starostnih skupinah od 54 do 64 let in nad 64 let
V obdobju od 1. 1. do 16. 5. 2023 (2022) je bilo v starostni skupini od 54 do 64 let v prometnih nesrečah udeleženih 943 (1.039) voznikov osebnih avtomobilov od katerih so jih 469 (481) povzročili. V starostni skupini nad 64 let je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 1.134 (1.157) voznikov osebnih avtomobilov od tega so jih 750 (727) povzročili. V letošnjem letu je v prometnih nesrečah umrlo 5 voznikov osebnih avtomobilov starih nad 70 let. Pri 2 voznikih se še ugotavlja vzrok smrti, saj bi lahko šlo za naravno smrt. Glede na trend staranja prebivalstva se sorazmerno povečuje tudi število starejših, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje. Seveda niso vsi starejši slabi vozniki, saj imajo več izkušenj in so pri vožnji bolj previdni kot mlajši. Problematika se pojavi predvsem takrat, ko psihofizične lastnosti posameznika in prisotnost bolezenskih stanj privedejo do nezanesljivega ravnanja v cestnem prometu oz. vožnji. Navedeno morajo prepoznati pristojne službe in v skladu s svojimi pristojnostmi ustrezno odreagirati. Vsekakor pa bo reševanje navedene problematike v prihodnje zelo pomembno.
Je pa Logar opozoril na problematičnost tistih starejših voznikov, ki se svojih poslabšanih zmožnostih za vožnjo mogoče niti ne zavedajo ali jih zanikajo. »V takih primerih imajo pomembno vlogo njihovi bližnji. Medgeneracijske razlike so lahko včasih pri tem ovira, strpnost in razumevanje razlik ter pojavljanja težav starejših pa jim omogočajo iskanje in nudenje ustrezne pomoči. Pri tem si lahko pomagajo tudi s posvetovanjem z družinskim zdravnikom, ki ima vpogled v zdravstveno in mentalno stanje starostnika, starostniki pa se tega ne bi smeli braniti. Zdravniška stroka danes dobro obvladuje to področje, le zaupati ji je treba in nasvete, pomoč poiskati. Možnost je tudi omogočanje samoiniciativnega preverjanja sposobnosti vožnje s strani družinskih članov,« pojasnjuje.
Kako je s podaljšanjem vozniškega dovoljenja po 70. letu starosti?
Zakon o voznikih določa, da se od 70. leta starosti veljavnost vozniškega dovoljenja upravičencu podaljša, ko predloži zdravniško spričevalo, iz katerega je razvidna telesna in duševna zmožnost za vožnjo motornega vozila določene kategorije. V zdravniškem spričevalu mora biti, skladno z ugotovljenimi psihofizičnimi sposobnostmi voznika, določen datum naslednjega zdravniškega pregleda.
Vozniško dovoljenje B-kategorije se po dopolnjeni starosti 70 let izda z veljavnostjo 5 let. Veljavnost je lahko tudi krajša in omejena na rok, določen v zdravniškem spričevalu o telesni in duševni zmožnosti upravičenca za vožnjo motornega vozila, ki ga izda izvajalec zdravstvene dejavnosti.
Pri starostni skupini 65+ število povzročiteljev strmo narašča
Na AMZS so potrdili, da število povzročiteljev nesreč po dopolnjenem 65. letu starosti strmo narašča, kljub bolj varnim avtomobilom in izboljšani cestni infrastrukturi, medtem ko število povzročiteljev v mladih letih pada. Za podrobnosti si oglejte spodnji graf.
Ob tem AMZS poudarja, da bi morali sistemsko urediti usposabljanje starejših voznikov. »Bremena vseživljenjskega usposabljanja v prometu pa ni mogoče naprtiti le na ramena voznikov, temveč bi morala država najti način in vire izvedbe dodatnih izobraževanj, saj bi imela družba zaradi izboljšanja prometne varnosti tudi neposredne koristi v zmanjšanju stroškov, ki jih ima zaradi prometnih nesreč,« so zapisali.
Katere so najpogostejše težave starostnikov pri vožnji?
Pri večini kandidatov, ki pridejo v AMZS Center varne vožnje po napotilu zdravnika, zaznavajo pešanje tako fizičnih kot kognitivnih sposobnosti. Najpogostejše težave so naglušnost in slabovidnost, kar je razvidno iz slabšega zaznavanja oziroma neupoštevanja navodil.
»Zaradi slabšega sluha imajo pri klasičnih menjalnikih težave s speljevanjem in z vožnjo v previsokih vrtljajih. Opažamo tudi slabše poznavanje asistenčnih sistemov, kot sta ABS in ESP, ki sta osnova v vsakem novejšem vozilu. Nepoznavanje teh sistemov opazimo predvsem ob intenzivnem zaviranju, pri katerem večina kandidatov popusti zavoro.« Opažajo tudi, da starejši kandidati težko sočasno kombinirajo manever zaviranja in umikanja – večina se jih ob takšnih situacijah z vozilom le umika, ne pa tudi zavira. Vsekakor sta prisotna tudi strah in nepoznavanje poligona, kar se odraža s slabšo orientacijo v novem okolju ali z nezmožnostjo, da bi si navodilo neke vaje zapomnili in ob ponovitvah vajo izvedli skladno s prvim navodilom. Pri delu vožnje, ki ga kandidati opravijo v običajnem prometu (izven poligona), pa opažajo, da vozijo »po posluhu«, slabše spremljajo inštrumente za prikaz hitrosti in vrtljaje motorja.
Pri nekaterih zaznavajo izzive pri razporejanju vozila v krožiščih in vožnji skozi krožišča, do kje velja cona 30, težave pri bočnem in vzvratnem parkiranju, ohranjanju hitrosti in smeri vožnje ob vzpostavitvi dialoga z voznikom, prehitro vključevaje na avtocesto, zmanjšanje hitrosti, preden zapeljejo v predor, prekratko varnostno razdaljo, prehitro zaključevanje prehitevanja vozila, precej nihanja v hitrosti vožnje.
Vprašali smo naše bralce, ali bi morali zaostriti pogoje za obnovitev vozniškega za starostnike
Na anketno vprašanje, ali bi morala država zaostriti pogoje za obnovitev vozniškega po 70. letu, je odgovorilo 4300 ljudi. Večina jih meni, da bi bilo to smiselno. Odgovor: Da, vozniško lahko imajo le tisti, ki so zdravi in sposobni vožnje, je izbralo 53 odstotkov vprašanih. 47 odstotkov ljudi pa meni, da je sedanja ureditev povsem ustrezna.
Nujno bi bilo vseživljenjsko izobraževanje udeležencev v prometu
Na AMZS menijo, da od udeležencev v prometu ne moremo pričakovati, da bodo sami vseskozi spremljali vse novosti, ki smo jim priča v prometu – tako na področju zakonodaje oziroma cestnoprometnih predpisov kot pri avtomobilski tehnologiji (npr. napredni asistenčni sistemi) in infrastrukturi. Ugotavljajo, da četudi morda nekdo vsem tem novostim nekako še uspe slediti, teoretično poznavanje še ne pomeni nujno tudi obvladovanja v praksi. Zato menijo, da bi morali vpeljati sistemske rešitve vseživljenjskega izobraževanja udeležencev v prometu. To ne bi smelo temeljiti na ocenjevanju, temveč na osveževanju znanja in možnosti praktičnega usposabljanja. Raziskave potrjujejo, da se vsak evro, vložen v preventivo, večkratno povrne, saj so prometne nesreče velik družbeni strošek – na več kot 1,9 milijona evrov je ocenjen družbenoekonomski strošek umrlega, k temu je treba dodati še stroške zdravljenja oziroma rehabilitacije poškodovanih v prometnih nesrečah, stroškov, ki gospodarstvu in družbi kot celoti nastajajo zaradi zastojev zaradi prometnih nesreč, ne nazadnje pa je treba upoštevati posledice osebnih stisk svojcev umrlih v prometnih nesrečah in posameznikov, ki so v prometnih nesrečah utrpeli hude telesne poškodbe, ter njihovih družin.
