Pri Tanji začeli tudi paraolimpijci

Otroci so naše največje bogastvo, njihovo zdravje nas osrečuje in pomirja. Ko zboli otrok, je še posebno hudo, zato si zdravstvene ustanove prizadevajo, da malim bolnikom čim bolj olajšajo zdravljenje. Številni se med rehabilitacijo in zdravljenjem šolajo – tako je tudi na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS - Soča v Ljubljani.

Tam srečamo dobrovoljno, nasmejano in srčno Tanjo Babnik, učiteljico na Soči in v Osnovni šoli Ledina – bolnišnični oddelki. Njena naloga je, da usmerja in motivira otroke tudi za šolo in v rekreativno-športne dejavnosti. »Na URI Soča sem že 18 let,« nam pove, ko se malce umaknemo na hodnik, ki vodi v telovadnico – tam je bil v četrtek popoldne pravi živžav, saj so potekale že 27. bolnišnične olimpijske igre.


»Na Soči imamo organiziran tak šolski program, kot ga imajo otroci v svojih matičnih šolah. Ko se vrnejo domov, se lahko vključijo v matične šole, pri nas pa se šolajo otroci od 6. do 15. leta, zdaj vključujemo tudi srednješolce. Pred leti smo hoteli s sodelavci pripraviti športno vzgojo za naše bolne otroke in odločili smo se, da pripravimo bolnišnične igre. Potem nam je Olimpijski komite Slovenije dovolil, da jih imenujemo bolnišnične olimpijske igre. Zdaj smo pri številki 27,« pojasni, kako se je rodila odmevna športna prireditev. Tokratni je dal pečat mali Luka. Okreva že deset mesecev, pred štirimi tedni pa se je s Tanjo odločil, da se bo postavil na noge in nesel olimpijsko plamenico, s katero so odprli 27. igre. »Naš junak je, uspelo mu je,« je bila navdušena Tanja in skupaj z njo vsi zbrani v dvorani, starši, pedagogi in številni gostje, ki jih je gostil mag. Robert Cugelj, direktor URI Soča. Družbo so mu delali Peter Svetina, varuh človekovih pravic, Blaž Perko, generalni sekretar OKS-ZŠZ, Stanislav Pintar, namestnik ambasadorja za šport, strpnost in fairplay, Gregor Gračner, podpredsednik Zveze za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite, Jože Okoren, podpredsednik strokovnega sveta Paraolimpijskega komiteja in naš prvi dobitnik paraolimpijske medalje, Primož Jeralič, parakolesar, Mitja Petkovšek, gimnastičar, odbojkar Andrej Flajs, nekdanji rokometni as Nenad Stojakovič in številni drugi, ki so prišli podpret male sončke.


»Otroci in starši imajo te igre zelo radi, zato tudi vztrajamo in jih pripravljamo. Po takih aktivnostih so otroci samozavestnejši, izboljša se jim samopodoba, predvsem pa jih vzpodbujamo h gibanju,« nadaljuje Tanja. »To je delo, ki me navdihuje. Rada grem v službo. Pa saj to ni služba, to je moje poslanstvo. Tu je tako: to, kar daš, to dobiš nazaj. Drug drugega polnimo z energijo. Vsak dan prinaša nov izziv. Skupaj premagujemo ovire, smo pozitivni in predvsem iščemo dobre stvari. Predvsem pa si prizadevamo, da delamo tako, da ko morajo otroci spet na rehabilitacijo in zdravljenje, pomislijo, da jih tu vendar čaka nekaj lepega,« iskreno pove Babnikova in spomni, da v šoli deluje 24 pedagogov in specialnih pedagogov, pokrite imajo vse predmete.