Pri Vilfanu bi bili vsi radi Luka Dončić

Poletje je čas, ko košarkarji radi kaj naredijo zase, da bodo v naslednji sezoni še boljši. Je pa tudi čas, ko v Sloveniji potekajo športni tabori. Z najdaljšo tradicijo se lahko pohvali že 26. poletni košarkarski tabor, ki ga v Strunjanu na slovenski obali gosti košarkarska legenda Peter Vilfan s svojo ekipo. Število udeležencev je v dobrega četrt stoletja že krepko preseglo 6000, v letošnji izmeni pa bo približno 200 otrok. Letošnji tabor je zagotovo poseben za šesterico: za Martina, Nika, Nejca, Žana, Žaka in Ano. V minulih dneh so s pomočjo Krambergerjevega sklada Slovenskih novic – bralke in bralci, hvala vam – uživali na morju in se družili z vrstniki. Šesterica prihaja iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič (CUDV Draga), ki je socialnovarstveni zavod za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje, delo, zdravstveno varstvo, medicinsko (re)habilitacijo in nego otrok, mladostnikov in odraslih z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in dodatnimi motnjami ter odraslih s pridobljeno možgansko poškodbo. Dobro in zgledno sodelovanje med ustanovo in taborom poteka že od leta 2017.


»Na taboru smo tretjič, zelo dobro sodelujemo, našo šesterico pa so preostali otroci zelo dobro sprejeli. Uživamo v družbi. Veliko smo plavali, uživali smo v košarki,« je povedala Lidija Slatnar, športna pedagoginja, ki spremlja varovance iz CUDV Draga. »Igrali smo košarko, najraje ena na ena proti Alešu, z njim sva se tudi tunkala v morju,« se je pohvalil Nik. Martin je povedal, da je bilo pestro od zajtrka do večerje, pohvalil pa se je, da ima košarko zelo rad.


Za strokovno delo skrbi glavni trener košarkarske šole Aleš Fabjan, pomaga pa mu še sedmerica, in skupaj poskrbijo za eno skupino, ki en teden gostuje na slovenski Obali. Udeleženci so razporejeni v skupine glede na starost in košarkarsko znanje. Trenirajo zjutraj in popoldne, vmes je kosilo in počitek, za tem kopanje, zvečer pa že tradicionalne tekme pod žarometi. Kamp ostaja zvest lokaciji, mladi so nastanjeni v centru za usposabljanje Elvire Vatovec. Center je v neposredni bližini obmorskega zdravilišča Krka. Tudi letos je kamp mednarodnega značaja, saj ima v prvi izmeni dve dekleti iz Italije, v teh dneh se poslavljata udeleženca iz ZDA. V minulih letih so se v Strunjanu košarke učili otroci iz Hrvaške, Jugoslavije, Italije, Rusije, Ukrajine, Danske, Latvije, Nemčije. V kampu so se kalili tudi zdaj že nekdanji košarkarski virtuozi: Sani Bečirovič, Beno Udrih in Boštjan Nachbar.


V kampu imajo letos štiri izmene. Prva je bila opravljena v sodelovanju s Košarkarsko zvezo Slovenije, ko so gostili najmlajše, zdaj še tri do konca julija, skupaj pa bo tam skoraj 200 otrok. »Skupine so mešane, fantje, dekleta, kar je dobro za dinamiko,« ocenjuje Fabjan. »Vsi bi radi bili Luka Dončić ali Goran Dragić, je pa treba mladim dopovedati, da je pot do uspeha zahtevna, predvsem pa polna odrekanja in trdega dela,« še poudari Fabjan in se potem posveti delu s skupino, pred naš mikrofon pa pride nekaj mladih, ki so bili v teh dneh v Strunjanu. »Košarko imam rada, pogosto pridem na kamp, vedno se naučim kaj novega,« je povedala 11-letna Mila. Jan jih ima osem, na kampu ga je poleg košarke navdušilo plavanje. Matic je Janov vrstnik, košarko pa igra na Ježici in v OŠ Franceta Bevka v Ljubljani. »Košarko imam zelo rad, je del mojega življenja,« se pohvali Matic. Leto več ima Maj, čigar vzornik je Luka Dončić. Na kamp pa je vnovič prišel tudi 12-letni Jaka.